|
Dne 06.02.2010 napisal Aleš Guček
 | Ljudsko smučanje je v zgodovini manj znana tematika, ki pa jo zgodovinarji smučanja izjemno cenijo, včasih še bolj od športnega smučanja. Slovenci smo ponosni na ljudsko bloško smučanje in po krivici zapostavljamo ljudsko smučanje na Pohorju. Ne gre za tekmovanje med obema, saj Slovenci radi vidimo, kdo je prvi ali najboilj pomemben. To v tej tematiki sploh ni pomembno. Pohorci so lahko enako ponosni kot Bločani na njihovo ljudsko smučanje. Etnografinja Tončica Urbas je raziskala pohorsko ljudsko smučanje, največ z razgovori z domačini in z iskanjem podatkov v Sloveniji, ki jih žal v pisni obliki ni našla nič. Dr. Boris Orel, prof. Marjan Jeločnik in drugi smo le enostavno povzeli odkritja Urbasove. Čas bi bil, da bi se kdo temeljiteje lotil zanimivega področja,. Posebej to velja za Štajerce, ki bi končno lahko zapustili kurente, ko poskakujejo v Areni v Mariboru v času svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske. Po izročilu odganjajo sneg ter slabim poznavalcem napačno dajejo vtis, kakšno povezavo imajo s smučanjem. Ni ga večjega sovražnika smučanja na svetu kot so kurenti in njih oboževalci, saj na smučarskih prireditvah preganjajo zimo. |
Več...
|
|
Dne 30.01.2010 napisal Aleš Guček
 | Antične in moderne olimpijske igre so si sledile v rednem zaporedju štirih let. Ko so bile uvedene poleg letnih še zimske olimpijske igre, so se morali odpraviti odborniki Mednarodnega olimpijskega komiteja pozimi in poleti kar dvakrat v istem letu med športnike. Vseh dobrot ni zdravo zaužiti naenkrat, zato so starejše legende olimpizma odkrile nov način, ki je poleg drugih prednosti še zmanjšal naporna potovanja v istem letu. Olimpijske igre so še vedno na vsake štiri leta, vendar zimske dve leti pred letnimi. Tako pravilo prestopnega leta ne velja več za zimske igre. Februar pa je daljši za dan v času letnih olimpijad. V zgodovini so veljali dolgo le moški na zimskih olimpijskih igrah, ženske pa brž za zapeček. Ker so bili slovenski uspehi že tolikokrat omenjeni, jih ne bom ponavljal, saj se jih bodo pred olimpijskimi igrami zagotovo spomnili mediji. |
Več...
|
|
Dne 23.01.2010 napisal Aleš Guček
 | Šestdest let je minilo, ko je Marjan Jeločnik s svojim delom na tedanji Višji šoli za telesno kulturo (VŠTK) in v Zboru učiteljev smučanja Slovenije (ZUS) posegel na različna področja izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja pedagoških smučarskih kadrov, učiteljev smučanja. Njegova borba za ustanovitev katedre za smučanje je naletela na gluha ušesa. Za svoje pomembno delo pa je bil nagrajen tako, da ni dobil niti Bloudkove plakete, ker pač ni bil plačan birokrat v neki športni zvezi. Njegov predlog doktorske disertacije Razvoj alpskega smučanja na Slovenskem pa je bil po mnenju kolegov na Gortanovi 22 v Ljubljani (sedež VŠTK) premalo raziskovalen. Pred upokojitvijo so ga mlajši odrinili v kot, namesto da bi prisluhnili njegovim izkušnjam in jih po premisleku dopolnili ali tudi nekatere zavrnili. Čas dela svoje, toda modrecem je treba vedno prisluhniti. Zato pa so se ga spomnili mladi učitelji smučanja in mu podelili posebno nagrado za življenjsko delo ob 60 letnici ustanovitve Zbora učiteljev smučanja leta 1996. |
Več...
|
|
Dne 17.01.2010 napisal Aleš Guček
 | Združene države Amerike niso dobile časti po organizaciji večjega števila zimskih olimpijskih iger in svetovnih prvenstev zgolj zaradi denarja, temveč zaradi bogate smučarske tradicije. V srednji Evropi so le slišali in redki videli smuči, z izjemo naših Bločanov. V ZDA so se od leta 1840 veselo preganjali na “dilcah” mladi in stari ter celo dame. Ne samo zaradi življenjskih potreb, temveč tudi za zabavo. Medtem ko so v Evropi postrani gledali ženske na smučeh in se dolgo preklali ali smejo smučati v hlačah, če so si že upale na dilce, ali morajo nositi krila, so jih v Ameriki sprejelo moški medse kot sebi enake. Zlatonosna Kalifornija je postala zibelka smučanja v ZDA. |
Več...
|
|
Dne 09.01.2010 napisal Aleš Guček
 | Smučarska moda je verjetno med vsemi športi doživela največ sprememb. Raznovrstnost oblačenja je bila znana že od prazgodovine, da so se že na zunaj ločevali različni sloji tedanjega družbenega reda, kar je bilo zagotovo bolje, kot da bi z žigosanjem ločevali sužnje od plebejcev. Moda se je spreminjala in je v času rokokoja morda doživela največji napihnjeni slog, ko so šušteče krinoline brisale prah in drugo nesnago s kamnitih tal gradov. Medtem se je sodrga zadovoljevala z istimi capami za delo in prosti čas. Modne revije bogatinov so se odvijale na plesih, za razliko od današnjih dni, ko po estradi poskakujoče telesno prosojne in dolgonoge mladenke poskakujejo kot lipicanci v španski jahalni šoli. Srepi in hladni pogledi manekenk, oprti nekam v temno praznino nad glavami ploskajočega občinstva, naj bi spodbudili bog ve komu občutek neke posebne ženskosti. Modne revije smučarskih oblačil v zaprtih prostorih so redke, saj si je težko predstavljati kopitljajoče deklice s smučmi na nogah, kako bi prestavljale eno smučko pred drugo. Sedaj pa resno k zgodovini smučarskega načina oblačenja. Uporabnostno smučanje za selitve Laponcev, lov, nabiranje živeža in kasneje za vojskovanje ni dalo prida na oblačenje, le da smučarje ni preveč zeblo ali premočilo. Oblačenje z začetkom športnega smučanja na prelomu 19. v 20. stoletje pa je prineslo precej različnih pogledov. Posebno v srednji in južni Evropi, kjer so smučali bogatejši sloji za razliko od Skandinavije, kjer so smučali tako meščani kot deželani. Še poseben gnev so stresali starokopitneži, saj je morala ženska na smučeh tudi z načinom oblačenja obdržati ženskost in se tako razlikovati od moških smučarjev. |
Več...
|
|
Dne 02.01.2010 napisal Aleš Guček
 | Beseda slalom ima korenine v stari norveščini. Sla je pobočje in laam (izg.; lom) je sled v snegu. Torej gre za smučanje po hribu navzdol, ne za hojo, tek ali skoke. Smučar se je med spustom po hribu moral izogibati naravnim oviram, kot do bila drevesa, grmovje ali skale. Za to je moral obvladati krmarjenje na smučeh v zavojih in tako so kmalu nekateri postali zelo znani smučarji, ki jim nobena ovira med potjo ni povzročala težav. Norvežani so od nekako srede 1870-ih let uvedli tekmovanje v seštevku teka, skokov in slalaamu. Tek so merili v času, skoke v dolžini in slogu, slalaam le z ocenjevanjem sloga. Danes je slalom alpska tekmovalna zvrst na najbolj kratki progi od vseh alpskih zvrsti, z bliže zakoličenimi vratci, med katerimi tekmovalce smuča v zavojih z manjšim polmerom, kot na primer v veleslalomu, super veleslalomu ali smuku. Oglejmo si zgodovino slaloma, od norveškega načina do današnjih dni. |
Več...
|
|
Dne 26.12.2009 napisal Aleš Guček
 | Začenja se smučarska sezona in z njo tekme svetovnega pokala. Vedno na novo se postavlja vprašanje delive smučarskih zvrsti, tekmovalnih in prostočasnih. Marsikdo s ponosom trdi, da je smučar. Nekateri pa nikakor ne žele to biti, kot n.pr. deskarji, ki so po njihovo »borderji«, smučarji prostega sloga (»fristajlerji«), smučarji čez drn in strn (»frirajderji«), smučarji telemarka ali proste pete (»telemarkisti). Predvsem predstavniki novejših smučarskih zvrsti bi bili radi nekaj posebnega, kot da se je smučanje začelo z njimi in prej ni bilo nič. V njihovo dobro je, da so vseeno uvrščeni med smučarje, sicer bi se lahko poslovili od marsikatere ugodnosti smučarjev. Če ne zaradi drugega, zaradi sodnih postopkov, ki se lažje in hitreje razrešijo v zvezi z zakonodajo o varnosti smučanja in smučarjev. Preprosto: smučar je vsakdo, ki uporablja športno orodje oz. pripomoček, ki se jim reče smuči ali njim sorodne priprave ali naprave. |
Več...
|
|
Dne 21.12.2009 napisal Aleš Guček
 | Poučevanje s stopnjevanjem dolžine smuči od kratkih na vse daljše, a še vedno kratke, je zopet pognalo korenine. Metodične poti so različne: enonožna tehnika v plužnem ali klinastem položaju smuči, paralelna pot z vzporednim položajem smuči, s pomočjo vaj do ciljne prvine (na primer zavoja) ali pa tudi s stopnjevanjem dolžine smuči (SDS) od najkrajših do kratkih (angl.: GLM ali Graduated Length Method). Učitelj smučanja Sandi Murovec je vpeljal leta 2006 učenje s podaljševanjem smuči (UPS), ki so za razliko od predhodnih kratkih smuči oblikovane s poudarjenim stranskim lokom. Učitelj smučanja pač izbere enega od načinov, da z učenci čimprej doseže željo učenca, da bi glede na svoje telesne sposobnosti in znanje čimprej varno smučal ob žičnicah. Torej je SDS ali UPS le eden od načinov, ki ga izbere učitelj smučanja, ne pa edini da smučarja pripelje do cilja glede njegovih želja po hitrosti smučanja in naklonini proge ter naravnih raznolikosti smučišča. Vsekakro pa je učenje na kratkih smučeh in smučanje enostavneje v začetku in tudi prehod na nekoliko daljše smuči, ki omogočajo boljše vzdolžno ravnotežje v večjih hitrostih na različnih nakloninah. |
Več...
|
|
Dne 12.12.2009 napisal Aleš Guček
 | Malo na drugačen način napisan prispevek zgodovine, kot so bili objavljeni doslej. Prijatelj srednjih let me je pred mnogimi leti poklical in prosil za nasvet, ko je začelo dišati po snegu. Katere smuči naj kupi, saj so njegove še tiste dolge klasične. Ali naj kupi »carving« smuči in kaj jaz mislim? Zaman sem mu dopovedoval, da pozna slovenščina zarezne smuči. Trmasto je vztrajal, da so to »carving« in nobene zarezne. Svetoval sem mu, naj gre na smučišče in preskusi sposojene različne zarezne smuči. Z izrazom zarezne smuči sem zastonj trmoglavil še naprej. Resnici na ljubo se je s starimi krivil in telovadil po smučišču. Primerja naj svoje stare »sulice« - posmehljiv izraz »carverjev« za stare dolge alpske smuči - z zareznimi smučmi in se odloči: ali smučati na »sulicah še naprej ali kupiti, za njegovo znanje smučanja, primerne zarezne smuči. Ali pa so res zarezne smuči in zarezna tehnika nekaj novega? Res pa je, da so se prej tehniko smučanja izmislili učitelji smučanja, nato tekmovalci, ki so jim z nasveti sledili proizvajalci smuči. Kljub idejam v preteklosti, pa so »revolucijo« naredili proizvajalci smuči in šele nato so jim na zareznih smučeh z novo tehniko sledili učitelji smučanja in tekmovalci. |
Več...
|
|
Dne 06.12.2009 napisal Aleš Guček
 | Kranjska Gora je bila po letu 1949 priljubljeni zimsko športni center. Posebno za alpsko smučanje, saj je bila tam vlečnica. Druga v Sloveniji za tisto na Črnem vrhu nad Jesenicami. Vlak iz Ljubljane je odpeljal že ob 6,45 zjutraj in prisopihal v Kranjsko Goro okoli 9,00. ure. Množica smučarjev se je usula proti vlečnici na Preseki. Preseka pa ni bila nova. Domačin Zdravko Zore je leta 1931 začel sekati drevje pod Vitrancem, da bi pripravil smučišče. Vzorec je našel v St. Antonu, kjer je že bila arlberška šola smučanja Hannesa Schneiderja in ustanovil stalno šolo smučanja Jugoski. Kljub nasprotovanju velikega števila domačinov, kaj bi vlačili smučanje v njihov kraj, Zore ni popustil. Leta 1932 je odšel na tečaj k Schneiderju in se vrnil v St. Anton naslednje leto na tečaj za učitelje smučanja. Tečaj in izpite je naredil z odliko, bil celo eden najboljših učencev tisto leto pri Schneiderju. Z njim je bil Janko Janša, ki pa je raje užival v smučanju po svoje, namesto v tečaju in z6ato ni mogel opraviti izpita. |
Več...
|
<< Novejše vsebine Starejše vsebine >> |
Arhiv vsebin
Smučarski muzeji
Muzej: Franconia, New Hampshire, ZDA
Muzej Kongsberg, Norveška
Muzej Lilienfeld, Avstrija
Muzej Mürzzuschlag, Avstrija
Muzej Ottawa, Kanada
Muzej Vermont, ZDA
Muzeja Lahti in Helsinki, Finska
Muzej Umea, Švedska
Muzej Alta, Norveška
Muzej Lillehamer, Norveška
Muzej Tromsø, Norveška
Muzej Trondheim, Norveška
Muzej Morgedal, Norveška
Muzej Holmenkollen, Oslo, Norveška
Smučanje brez snega - uvod in muzej Tržič
Smučarski muzeji doma in po svetu
Zgodovina smučanja
Simpozij o Rudolfu Badjuri
Zaključek - Zimske olimpijske igre
Sapporo 1972
Grenoble 1968
Innsbruck 1964 in 1976
Squaw Valley 1960
Cortina d'Ampezzo 1956
St. Moritz 1948 in Oslo 1952
Garmisch-Partenkirchen 1936
Lake Placid 1932 in 1980
St. Moritz 1928 in 1948
Zgodovina zimskih olimpijskih iger
Učitelji smučanja, 8. del
Učitelji smučanja, 7. del
Učitelji smučanja, 6. del
Učitelji smučanja, 5. del
Učitelji smučanja, 4. del
Učitelji smučanja, 3. del
Učitelji smučanja, 2. del
Učitelji smučanja, 1. del
Ull in Skadi, smučarska bogova živita še danes
Muzej Planegg, Smučarska zveza Nemčije
Nevidena smučarska oprema 3
Nevidena smučarska oprema 2
Nevidena smučarska oprema 1
Tu taku leti, da kar sneg praši
Odkrivanje belih puščav
Ali je to tudi smučanje 2?
Ali je to tudi smučanje 1?
Smučanje po starem ne sme biti maškerada
Smučarske karikature, 3. del
Smučarske karikature, 2. del
Smučarski svinčnik, tuš in barvice
Po Batageljevih gazeh in smučinah po Celju in okolici
Interski 2011- 60 let
100 let FIS
Začetki turnega smučanja
Smučanje z očmi umetnikov
Pozabljeni planiški teden
Neznana znana Planica
Vrste smučanja
Netopirski plašč
Prelomnice smučarskih zavojev
Malo prostora za pustne šeme
Pohorski smučar namesto kurentov
Olimpijska krila v boju s hlačami
Smučarski portret Marjana Jeločnika
Ameriška rudarska zabava pozimi
Stoletja smučarskih capic
Slalom ni padel z neba
Smučarske zvrsti
Kratke smuči
Od krivinga h karvingu
Prva slovenska šola in arlberška tehnika
Arlberška tehnika, Hannes Schneider
Brez sape v hrib - razvoj smučarskih žičnic
Odkod alpsko smučanje
Oče telemarka
Preko Grenlandije na smučeh
Streme in vez
Prispevki o zgodovini smučanja
Smučke iz lesa, aluminija in steklenih vlaken
Pojav smučanja že v prazgodovini
Slovensko smučanje v svetu
Na forumu lahko avtorju prispevkov zastavite vprašanje o zgodovini smučanja!
|
|
