|
Dne 30.03.2014 napisal Aleš Guček
 | Zdravo! (Badjurov smučarski pozdrav ob srečanju s smučarskim tovarišem ali tovarišijo, kot se je rad izrazil).
Janez Kavar, upokojeni brigadir in dolgoletni predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije (ZVGS), je zaoral v javnosti zgodbo neznanega slovenskega razumnika Rudolfa Badjure (1881-1963). Vojaški gorski center na Rudnem polju na Pokljuki je po Kavarjevi zaslugi s podporo Slovenske vojske dobil novo ime: Vojaški gorski center Rudolfa Badjure. Tam se je brigadirju porodila ideja o organizaciji simpozija o Rudolfu Badjuri. |
Več...
|
|
Dne 12.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Težko se je odločiti, kdaj nehati z zgodovino olimpijskih iger. Odločil sem se za leto 1976 (Innsbruck). Razloga sta, da so vedno pred igrami mediji polni novejše zgodovine. Naj mi naši odlični slovenski smučarji ne zamerijo, da jih, ovešenih s kolajnami, nisem vključil v moj prispevek. So pa globoko v naših srcih. Obstoja še močan razlog, da bi bilo besedilo brez slik suhoparno. Ovira me slovenski zakon o avtorskih pravicah, da bi moral prositi za soglasje avtorje fotografij in jih tudi (krepko) plačati. Ker pišem prispevke za lastno dušo in morda v vaše veselje, si tega ne morem privoščiti. Včasih je bilo lažje, ker so bili časopisi lastniki fotografij, ker so fotografi slikali s službenimi dragimi fotoaparati, filmi in dobili vse stroške potovanj in bivanja na tekmovalna prizorišča na tem svetu z okolico. |
Več...
|
|
Dne 11.02.2014 napisal Aleš Guček
Brundage pa je pozabil, da je MOK izbral japonski Sapporo za prizorišče olimpijskih iger, kjer je vedno spremenljivo vreme vedno krojilo usodo tekem, z odpovedmi ali čakanjem na ugodne razmere. Vsakodnevno se vreme iz mraza prelevi v ojuženje, vetrovi kot za stavo ovirajo smučarje, izmenjajuče se megla in sonce … A Japonska je imela ima veliko denarja, zato je Brundage (amatersko) polnil blagajno MOK, da so se lahko MOK birokrati klatili po svetu.
Schranz je bil tedaj v življenjski formi in je imel vse možnosti zmagati v vseh alpskih disciplinah. Vrnil se je pred začetkom iz Japonske domov, kjer ga je na Dunaju pričakala nepregledna množica kot z lovorjevim vencem okrašenega olimpionika.
Zgodovina je odnesla Averya Brundaga na športno smetišče. Hodler je napel vse sile in MOK prepričal, da so sprejeli FIS licenci smučarjev A in B: A popolni vrhunski profesionalci, B med delnimi poklicnimi športniki in delno zaposlenimi v svojem osnovnem poklicu.
Aleš Guček | 
Plakat 1972.
Karl Schranz po prihodu na Dunaj, ne da bi enkrat samkrat oblekel startno številko v Sapporu.
| |
Več...
|
|
Dne 10.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Odprtje olimpijskih iger se je začelo z žvižgi občinstva. Ostareli predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Američan Avery Brundage se je je prestavil v svojo mladost in javno grozil, da je treba iz iger izločiti alpske smučarje, ki so profesionalci. Takšno stališče je bilo trdno zasidrano pred 2. svetovno vojno, zlasti v ZDA. Žvižgalni koncert je prekinil njegov govor in je takoj predal besedo predsedniku Francije Charlesu de Gaullu, ki je uradno odprl igre. |
Več...
|
|
Dne 09.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Snega ni in ni bilo. Avstrijci so ga navozili iz bližnjih hribov in vojaki so ga po pločevinastih žlebovih spuščali navzdol na alpske tekmovalne proge. Smuk proga je bila kot pašnik za smučarje s snegom, ledom in pomrznjeno travo. Kamni so frčali izpod smuči na treningih. Na treningu se je Avstralec smrtno polnesrečil.
Egon Zimmermann (Avstrija) se je po svoji zlati kolajni v smuku veselil še srebra sestre Edith, prav tako v smuku. Egon se premislil in kot izučeni kuhar nehal sukati kuhalnico. Za njima je nastopala za reprezentanco še ena dobra alpska tekmovalka iz družine Zimmermann – Heidi. Triperesna deteljica iz Vorarlberga. |
Več...
|
|
Dne 08.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Olimpijske igre so dobile ZDA v neokrnjeni naravi sredi ničesar. Zgraditi je bilo treba nov center in vse za olimpijske igre. Dvomljivci so bili razočarani, ker se je vse odvilo po pričakovanjih.
Jugoslovani niso odpotovali, ker se Jugoslovanski olimpijski komite ni strinjal s trajnimi pozivi Smučarske zveze Jugoslavije za udeležbo. Doma so ostali razočarani skakalci Božo Jemec, Marjan Pečar in Jože Šlibar, ki so vendarle dosegali vrhunske rezultate v mednarodni klo0nkurenci. Razlog JOK: Finančna sredstva. Medtem pa so politiki kot za stavo turistovali po vsem svetu. Pravi razlog je bil, ker smučanje ni nogomet in pa Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki ni marala ameriškega »imperialzma«. |
Več...
|
|
Dne 07.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Italijanska Cortina d'Ampezzo je bila srečno izbrana za zimske olimpijske igre. Z neverjetnimi rdečkastimi gorami Dolomitov obdano mesto je bila prekrasna naravna kulisa za tako pomemben dogodek. Več...
|
|
Dne 06.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Norveškim dojenčki so se »rodili« s smučkami na nogah ali so jim sojenice položile smučke v zibko. Smučanje je namreč norveški narodni šport, ki so ga gojili moški in otroci, kralji, plemstvo, bogataši in reveži, poznali prostočasno, vojaško, lovsko in tekmovalno smučanje, na smučeh raziskovali bele puščave Grenlandije, Antarktike in Arktike, ponesli znanje smučanja po letu 1860 v ZDA, Avstralijo od konca 19. stoletja po Evropi … |
Več...
|
|
Dne 05.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Nacistična Nemčija je bila izbrana za organizacijo poletnih olimpijskih iger v Berlinu in za zimske v Garmisch-Partenkirchnu. Zgradili so 80 metrsko skakalnico, ki ni bila po normah FIS, ki je dovoljevala le 70 metrsko. FIS je popustila in odobrila novo kritično točko 80 m.
Uvedena je bila novost na zimskih olimpijskih igrah: alpske discipline. Tekmovali so tako moški in presenetljivo ženske, ki niso smele na igre vse do leta 1952! |
Več...
|
|
Dne 04.02.2014 napisal Aleš Guček
 | Organizacija iger leta 1932 v ZDA je bil v času krize udarec mimo. Ne samo, da se številne države niso udeležile iger zaradi splošne gospodarske krize, tekaške proge so bile katastrofalno pripravljene. Nordijske discipline so spominjale na skandinavske igre, ko jim nihče ni mogel do živega. Igre so potekale v bobu, hitrostnem drsanju, nordijskem smučanju, hokeju na ledu in umetnostnem drsanju. |
Več...
|
Starejše vsebine >> |
Arhiv vsebin
Smučarski muzeji
Muzej: Franconia, New Hampshire, ZDA
Muzej Kongsberg, Norveška
Muzej Lilienfeld, Avstrija
Muzej Mürzzuschlag, Avstrija
Muzej Ottawa, Kanada
Muzej Vermont, ZDA
Muzeja Lahti in Helsinki, Finska
Muzej Umea, Švedska
Muzej Alta, Norveška
Muzej Lillehamer, Norveška
Muzej Tromsø, Norveška
Muzej Trondheim, Norveška
Muzej Morgedal, Norveška
Muzej Holmenkollen, Oslo, Norveška
Smučanje brez snega - uvod in muzej Tržič
Smučarski muzeji doma in po svetu
Zgodovina smučanja
Simpozij o Rudolfu Badjuri
Zaključek - Zimske olimpijske igre
Sapporo 1972
Grenoble 1968
Innsbruck 1964 in 1976
Squaw Valley 1960
Cortina d'Ampezzo 1956
St. Moritz 1948 in Oslo 1952
Garmisch-Partenkirchen 1936
Lake Placid 1932 in 1980
St. Moritz 1928 in 1948
Zgodovina zimskih olimpijskih iger
Učitelji smučanja, 8. del
Učitelji smučanja, 7. del
Učitelji smučanja, 6. del
Učitelji smučanja, 5. del
Učitelji smučanja, 4. del
Učitelji smučanja, 3. del
Učitelji smučanja, 2. del
Učitelji smučanja, 1. del
Ull in Skadi, smučarska bogova živita še danes
Muzej Planegg, Smučarska zveza Nemčije
Nevidena smučarska oprema 3
Nevidena smučarska oprema 2
Nevidena smučarska oprema 1
Tu taku leti, da kar sneg praši
Odkrivanje belih puščav
Ali je to tudi smučanje 2?
Ali je to tudi smučanje 1?
Smučanje po starem ne sme biti maškerada
Smučarske karikature, 3. del
Smučarske karikature, 2. del
Smučarski svinčnik, tuš in barvice
Po Batageljevih gazeh in smučinah po Celju in okolici
Interski 2011- 60 let
100 let FIS
Začetki turnega smučanja
Smučanje z očmi umetnikov
Pozabljeni planiški teden
Neznana znana Planica
Vrste smučanja
Netopirski plašč
Prelomnice smučarskih zavojev
Malo prostora za pustne šeme
Pohorski smučar namesto kurentov
Olimpijska krila v boju s hlačami
Smučarski portret Marjana Jeločnika
Ameriška rudarska zabava pozimi
Stoletja smučarskih capic
Slalom ni padel z neba
Smučarske zvrsti
Kratke smuči
Od krivinga h karvingu
Prva slovenska šola in arlberška tehnika
Arlberška tehnika, Hannes Schneider
Brez sape v hrib - razvoj smučarskih žičnic
Odkod alpsko smučanje
Oče telemarka
Preko Grenlandije na smučeh
Streme in vez
Prispevki o zgodovini smučanja
Smučke iz lesa, aluminija in steklenih vlaken
Pojav smučanja že v prazgodovini
Slovensko smučanje v svetu
Na forumu lahko avtorju prispevkov zastavite vprašanje o zgodovini smučanja!
|
|
|
|
