|
Dne 21.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Planiški poleti so postali simbol slovenskega smučanja. Trajali so ves teden, saj so skakalci – letalci najprej trenirali, nato so imeli tekme kar tri dni. Navadno v petek, soboto in nedeljo. Druge zimsko športne zvrsti so bile ob »planiškem prazniku« postavljene v kot. Zato so organizatorji Organizacijskega komiteja Planica, skrajšano OKP priredili Planiški teden, prvič leta 1948. Ves teden so smučarji in drsalci tekmovali v Planici in okolici. Skakalci so imeli svoje trenutke od četrtka do nedelje, seveda s treningi in tekmami na Bloudkovi 120 m letalnici. Avtomobili so bili v Sloveniji zelo redki, zato so železničarji pripravili številne posebne vlake, ki so zjutraj odpeljali gledalce iz Ljubljane preko Kranja in Jesenic do Rateč in pozno popoldne nazaj. Pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti v Planici, Ratečah, Podkornu in Kranjski Gori pač ni mogla zadovoljiti vseh potreb. Poleg tega je takrat imelo delovno ljudstvo posebne popuste za organizirane skupine s tako imenovano »objavo«, listo udeležencev. Cena vozovnic je bila kar štirikrat manjša od rednega prevoza. |
Več...
|
 |
 |
|
 |
|
|
Dne 13.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Približuje se zopet »praznik« v Planici, zato si jo oglejmo še z drugega zornega kota, kot samo preko v mikrofone tuleče novinarje rekord, rekord, rekord … Planica je postala rojstni kraj poletov iz vse drugačnih okoliščin, kot je to doslej znano. Z zgodovinarjem dr. Borutom Batageljem, prvim slovenskim doktorjem področja zgodovine smučanja sva enakih misli, da je bila leta 1933 zgrajena največja skakalnica na svetu bolj zaradi prestižnih slovenskih vzgibov in pojava slovenskega smučanja v svetu kot zaradi smučarskih tekmovalnih sposobnosti Slovencev v primerjavi z drugimi smučarskimi državami v Evropi in tudi v ZDA. Tako so slovenski odborniki v Jugoslovanski zimsko športni zvezi (orig.: Jugoslovansko zimsko sportni savez, skrajšano:ZSSJ), ki je bila ustanovljena leta 1922 v Ljubljani, s sedežem na Tyrševi 1 nasproti Hotela slon, s ponosom v tujini govorili o naši tradiciji v zvezi z bloškim smučanjem, ki ni imelo nobene zveze z modernim smučanjem, kot so hoteli to svetu povedati. Češ, mi smo potomci in nasledniki naše bloške preteklosti. Zasluga pa jim gre, da so svetu povedali in opozorili o zgodnjem začetku smučanja v srednji Evropi, kar je našlo široko zanimanje za našo domovino. Ker se nismo mogli izkazati s smučarskimi tekmovalnimi uspehi, je generalni tajnik ZSSJ in član Sportnega kluba Ilirija iz Ljubljane Joso Gorec skušal narediti Slovenijo pomembno z gradnjo največje skakalnice na svetu. |
Več...
|
|
|
|
|
|
|
Dne 07.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Zadnje čase opažam, da se v Sloveniji uradne institucije, mediji, smučarske šole in tudi nekateri posamezniki trudijo, da bi zamenjali žargonske termine za slovenske izraze. Namesto karverjev, karvinga, free-rida, free-styla, bordanja itd. smo se nekateri potrudili, da smo vpeljali v literaturo in učne načrte slovenske pomenke. Danes ob nesrečnih dogodkih, predvsem s smrtnimi izidi izven urejenih smučišč, je morda umestno, da spregovorim o delitvi smučarski zvrsti in območij smučanja, saj kljub trudu medijev in javne uprave prihaja do dvoumnosti. Vrsti smučarja in smučanja je treba razlikovati, da nam bo vsem znano o čem in o komu se pogovarjamo. Tako ne bodo krivi neki smučarji, ki jih bo po zmoti javne besede nekdo omenil, nosil breme krivde drugih. Na zaključku tega uvoda, malo zgodovine razvoja izrazoslovja, potem pa obljubljena razvrstitev. |
Več...
|
|
|
|
|
|
|
Dne 15.02.2010 napisal Aleš Guček
 | Ko so se pojavili smučarji po starem, je marsikdo vzkliknil: ”Tudi moj oče je imel take bloške smučke z rilčki, pa sem jih vrgel v kanto za smeti, ko smo se selili.” To, da bloške smučke niso imele rilčkov, ni nič hudega, škoda pa je smuči, ki so zgnile med odpadki našega vsakdanjika. Ko sta prof. Marjan Jeločnik in Črt Kanoni v organizaiciji TV Ljubljana v osemdesetih letih vabila “old timerje” (smučarje po starem) na tekmovalna srečanja, je marsikatera smučarska oprema iz zaprašene podstrehe okusila belo opojnost snega. Ocenjevalna komisija se je težko znašla, saj je imel marsikateri smučar opremo iz različnih obdobij, od smučk, palic, obuval do oblačil. Za nameček pa je še prikazal smučarsko tehniko, ki je ni najti v še tako skritih učbenikih in nikakor ni sodila k njegovim smučem in vezem. Takšno maškerado so skušali spraviti v okvirje zgodovinskih pravil Skupina Edmunda Čibeja s Predmeje nad Ajdovščino z verodostojnim prikazom smučarske opreme in stare telemark tehnike, medtem ko so pripravili avtor tega članka z družino Batagelj (oče Marjan, sinova Borut in Andrej in prijatelji) v sodelovanju z mag. Hannesom Nothnaglom iz Zimskošppšortnega muzeja v Műrzzuschlaga v Avstriji z njihovimi smučarji po starem poseben program od bloškega ljudskega smučanja do razvoja alpskih smučarskih tehnik po svetu. |
Več...
|
|
|
|
|
|
|
Dne 06.02.2010 napisal Aleš Guček
 | Ljudsko smučanje je v zgodovini manj znana tematika, ki pa jo zgodovinarji smučanja izjemno cenijo, včasih še bolj od športnega smučanja. Slovenci smo ponosni na ljudsko bloško smučanje in po krivici zapostavljamo ljudsko smučanje na Pohorju. Ne gre za tekmovanje med obema, saj Slovenci radi vidimo, kdo je prvi ali najboilj pomemben. To v tej tematiki sploh ni pomembno. Pohorci so lahko enako ponosni kot Bločani na njihovo ljudsko smučanje. Etnografinja Tončica Urbas je raziskala pohorsko ljudsko smučanje, največ z razgovori z domačini in z iskanjem podatkov v Sloveniji, ki jih žal v pisni obliki ni našla nič. Dr. Boris Orel, prof. Marjan Jeločnik in drugi smo le enostavno povzeli odkritja Urbasove. Čas bi bil, da bi se kdo temeljiteje lotil zanimivega področja,. Posebej to velja za Štajerce, ki bi končno lahko zapustili kurente, ko poskakujejo v Areni v Mariboru v času svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske. Po izročilu odganjajo sneg ter slabim poznavalcem napačno dajejo vtis, kakšno povezavo imajo s smučanjem. Ni ga večjega sovražnika smučanja na svetu kot so kurenti in njih oboževalci, saj na smučarskih prireditvah preganjajo zimo. |
Več...
|
|
|
|
|
Starejše vsebine >> |
|
