Muzej: Franconia, New Hampshire, ZDA

Napisal Aleš Guček dne 06.11.2011.

New England Ski Museum, Farnconia, New Hampshire, ZDASmučarski muzej stoji tik ob spodnji postaji prve nihalne kabinske žičnice v ZDA iz leta 1939 na smučišču Cannon Mountain. Iz zvezne države New Hampshire na severovzhodu ZDA so bili prvi smučarji v ZDA, ki so dosegali izjemne tekmovalne dosežke v alpskem smučanju. Posebni »snežni vlak« je tja ob koncih tedna vozil smučarje iz Bostona, ki so se učili alpske tehnike pod vodstvom najboljših avstrijskih smučarjev, ki so emigrirali iz Avstrije v ZDA, najprej zaradi zaslužka, med njimi kasneje številni, ki so zbežali pred nacizmom.

Muzej je v zasebni lasti in za ustanovitev so posamezniki prispevali vsa sredstva, kar je praksa še danes. Zaradi omejenih finančnih možnosti so kupili sta manjši objekt in tam predstavili močno reducirano, a zelo dobro izbrano smučarsko zbirko. Navdušeni smučar in žena sta leta 2003 podarila 20.000 dolarjev muzeju, ki je kupil v bližini staro hišo, ki so jo nato obnovili. Tam so danes pisarne maloštevilnega osebja in pa fantastičen arhiv smučarske opreme ter obsežna knjižnica. Številni dragoceni smučarski plakati izpred 2. svetovne vojne so na ogled v arhivu za prave poznavalce zgodovine smučanja. Obisk muzeja je velik, saj je lokacija izjemna, kjer se zgrinjajo množice smučarjev. Mala prodajalna je dobro založena z raznovrstnimi izdelki in ti prinesejo dobršen del dohodka muzeja. Obiskovalci ne zapustijo muzeja, ne da bi kupili po dobri ameriški navadi spominke, da se hvalijo pred sosedi in prijatelji, kje so bili. Kustos muzeja Geoffrey (Jeff) Leach je izjemen poznavalec zgodovine smučanja in v muzejski bilten s štirimi številkami letno za člane ljubiteljev in podpornikov muzeja odkriva predvsem zgodovino smučanja v ZDA s številnim izbranim slikovnim gradivom. Muzej vsako leto, ponavadi marca ali aprila, organizira Schneider Meister Cup v spomin na izjemnega avstrijskega učitelja smučanja Hannesa Schneiderja iz St. Antona, ki so ga rešili iz nacističnega zapora in mu leta 1939 omogočili odhod naselitev v državi New Hampshire, kjer je usposobil novo smučišče in ustanovil šolo smučanja. Na tekmo v veleslalomu pridejo bivši tekmovalci in prostočasni smučarji iz vse Severne Amerike.

Aleš Guček
upokojeni (m)učitelj smučanja


Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.
 Smučarski muzej v Franconiji, New Hampshire, ZDA.
Smučarski muzej v Franconiji, New Hampshire, ZDA.
 Mala prodajalna v muzeju.
Mala prodajalna v muzeju.
 Jimmy Maden, ameriški drsalec in olimpijec leta 1928 v St. Moritzu, je naredil leta 1930 kratke smuči in na njih izvajal baletne vragolije na snegu, podobno kot pri umetnostnem drsanju. S tem je položil temelje novi disciplini baletu na smučeh, ki pa je v devetdesetih letih utonila v pozabo.
Jimmy Maden, ameriški drsalec in olimpijec leta 1928 v St. Moritzu, je naredil leta 1930 kratke smuči in na njih izvajal baletne vragolije na snegu, podobno kot pri umetnostnem drsanju. S tem je položil temelje novi disciplini baletu na smučeh, ki pa je v devetdesetih letih utonila v pozabo.
 TAVI vez iz ZDA, ki je bila podobna švicarski kandahar vezi iz leta 1933. Preseneča ozka koničasto pritrjena čeljust (okoli 1935).
TAVI vez iz ZDA, ki je bila podobna švicarski kandahar vezi iz leta 1933. Preseneča ozka koničasto pritrjena čeljust (okoli 1935).
 Stare ameriške ljudske smuči iz konca 19. stoletja.
Stare ameriške ljudske smuči iz konca 19. stoletja.
 Enostavna ameriške stremena. Levo petna lesena plošča, ki je preprečevala zdrs čevlja nazaj. Streme je bilo seveda primerno le za hojo po ravnem in enostavni spust, ko smučar ni dvigoval pete čevlja (konec 19. stoletja).
Enostavna ameriške stremena. Levo petna lesena plošča, ki je preprečevala zdrs čevlja nazaj. Streme je bilo seveda primerno le za hojo po ravnem in enostavni spust, ko smučar ni dvigoval pete čevlja (konec 19. stoletja).
 Različici kandahar vezi. Desno je zapenjalec spredaj pred čeljustjo, ki ga je smučar zapel proti sebi, namesto običajnega zapenjanja naprej. Zapenjanje z zapiranjem zapenjalca nazaj in s tem napenjanja kandahar jeklenice pletenice okoli pete čevlja je bilo primerno posebno za skakalce, da se ni dvignil zapenjalec in odpel vezi zaradi pritiska snega pod prednji del zapenjalca.
Različici kandahar vezi. Desno je zapenjalec spredaj pred čeljustjo, ki ga je smučar zapel proti sebi, namesto običajnega zapenjanja naprej. Zapenjanje z zapiranjem zapenjalca nazaj in s tem napenjanja kandahar jeklenice pletenice okoli pete čevlja je bilo primerno posebno za skakalce, da se ni dvignil zapenjalec in odpel vezi zaradi pritiska snega pod prednji del zapenjalca.
 Pripadnik znamenite ameriške 10. gorske divizije (10th Mountain Division), ki se je urila visoko v Skalnem gorovju, s pohodi tudi preko višine 4.000 m. Borili so se tudi v Evropi, v Italiji in prišli takoj po koncu vojne v Bovec, kjer so 21. maja priredili tekmo v veleslalomu. Zmagal je izseljenec iz Avstrije, vojak 10. gorske divizije, Walter Prager. Pred dvema letoma je Janez Kavar s sodelavcem uspel postaviti s Slovensko vojsko razstavo nad Bovcem, ki jo je obiskalo tudi 9 veteranov 10. gorske divizije s spremljevalci in sorodniki. Prisoten je bil tudi visoki uslužbenec ameriške ambasade iz Ljubljane  z vso družino. Razstava se je letos selila v ZDA, kjer so postavili v nekaj krajih, nazadnje v Washingtonu C.D., kjer jo je odprla slovenska ministrica za obrambo Jelušičeva.
Pripadnik znamenite ameriške 10. gorske divizije (10th Mountain Division), ki se je urila visoko v Skalnem gorovju, s pohodi tudi preko višine 4.000 m. Borili so se tudi v Evropi, v Italiji in prišli takoj po koncu vojne v Bovec, kjer so 21. maja priredili tekmo v veleslalomu. Zmagal je izseljenec iz Avstrije, vojak 10. gorske divizije, Walter Prager. Pred dvema letoma je Janez Kavar s sodelavcem uspel postaviti s Slovensko vojsko razstavo nad Bovcem, ki jo je obiskalo tudi 9 veteranov 10. gorske divizije s spremljevalci in sorodniki. Prisoten je bil tudi visoki uslužbenec ameriške ambasade iz Ljubljane z vso družino. Razstava se je letos selila v ZDA, kjer so postavili v nekaj krajih, nazadnje v Washingtonu C.D., kjer jo je odprla slovenska ministrica za obrambo Jelušičeva.
 Ameriške vojaške smučke pred 2. svetovno vojno, ko jih še niso pobarvali belo, da bi bile manj opazne na snegu.
Ameriške vojaške smučke pred 2. svetovno vojno, ko jih še niso pobarvali belo, da bi bile manj opazne na snegu.
 Izjemno ozka preklopna kovinska čeljust med obema svetovnima vojnama. Desno je videti obloženo drsno ploskev, ki je omogočala lažji vzpon in hkrati zagotavljala drsnost ter preprečevala oprijem snega in nabiranje tako imenovane cokle (nabiranje debele sprijete snežne gmote pod čevljem).
Izjemno ozka preklopna kovinska čeljust med obema svetovnima vojnama. Desno je videti obloženo drsno ploskev, ki je omogočala lažji vzpon in hkrati zagotavljala drsnost ter preprečevala oprijem snega in nabiranje tako imenovane cokle (nabiranje debele sprijete snežne gmote pod čevljem).
 Čeprav so bile narejene prve aluminijaste smučke leta 1928 v Franciji po naročilu učiteljice smučanja Marie Marvingt, s katerimi je najprej hodila po puščavi v Maroku in šele nato smučala po snegu, so se aluminijaste smučke razvile šele po 2. svetovni vojni. Ameriška tovarna Head je zaradi izkušenj pri gradnji letal in razvoja lepil leta 1948 izdelala aluminijaste smuči, ki so doživele svoj vrhunec leta 1960, ko je Francoz Jean Vuarnet zmagal v smuku na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu, ZDA, vendar na smučeh francoske izdelave.
Čeprav so bile narejene prve aluminijaste smučke leta 1928 v Franciji po naročilu učiteljice smučanja Marie Marvingt, s katerimi je najprej hodila po puščavi v Maroku in šele nato smučala po snegu, so se aluminijaste smučke razvile šele po 2. svetovni vojni. Ameriška tovarna Head je zaradi izkušenj pri gradnji letal in razvoja lepil leta 1948 izdelala aluminijaste smuči, ki so doživele svoj vrhunec leta 1960, ko je Francoz Jean Vuarnet zmagal v smuku na olimpijskih igrah v Squaw Valleyu, ZDA, vendar na smučeh francoske izdelave.
 Zasneževanje se je začelo v ZDA, ko je okoli leta Američan Osborne naredil pripravo, ki je bruhala neke vrsto toče ali sodre. Brata Joe in Phil Tropeano sta 22. decembra 1950 na dvorišču na svojem domu pognala v tek prototip zasneževalne naprave, ki se je odlično obnesla, saj sta na povratku domov našla kupe snega sredi zelenega travnika. O tem je napisal članek v Boston Heraldu in vzbudil mnogo pozornosti. Kmalu je dodelana snežni top doživel v praksi zasneževanje smučarskih prog. Pierce je resno pristopil k razvoju in 27. aprila 1954 patentiral s številko U.S. Patent 2,676,471 novo napravo s pršenjem kompaktnega snega.
Zasneževanje se je začelo v ZDA, ko je okoli leta Američan Osborne naredil pripravo, ki je bruhala neke vrsto toče ali sodre. Brata Joe in Phil Tropeano sta 22. decembra 1950 na dvorišču na svojem domu pognala v tek prototip zasneževalne naprave, ki se je odlično obnesla, saj sta na povratku domov našla kupe snega sredi zelenega travnika. O tem je napisal članek v Boston Heraldu in vzbudil mnogo pozornosti. Kmalu je dodelana snežni top doživel v praksi zasneževanje smučarskih prog. Pierce je resno pristopil k razvoju in 27. aprila 1954 patentiral s številko U.S. Patent 2,676,471 novo napravo s pršenjem kompaktnega snega.
 Razvoj snežne deske, kje drugje kot z začetki v ZDA. Levo prvi poskus z lastovičjim zadnjim delom snežne deske 'snurf' (Shervin Poppin, 1966), nato 'winterstick' (Dimitrij Milovich, okoli 1970) in nazadnje skoraj današnjim deskam podoben izdelek Jacka Burtona in Simsa  'snowboard' (1975 – 1977).
Razvoj snežne deske, kje drugje kot z začetki v ZDA. Levo prvi poskus z lastovičjim zadnjim delom snežne deske 'snurf' (Shervin Poppin, 1966), nato 'winterstick' (Dimitrij Milovich, okoli 1970) in nazadnje skoraj današnjim deskam podoben izdelek Jacka Burtona in Simsa 'snowboard' (1975 – 1977).