Oče telemarka

Napisal Aleš Guček dne 06.11.2009.

Sondre Norheim - Oče telemarkaKo želimo nekaj poudariti, da je bilo prvič, običajno brskamo po vseh zaprašenih policah, da bi odkrili osebo, ki je morda res nekaj storila prva na svetu. Oče neke stvaritve nam vre iz ust. Večno tekmovanje, kdo je bil prvi! Ni toliko važno, pomembno je, da se je zgodilo in začelo razvijati! Ko pišemo o Norvežanu Sondreju Norheimu, pravimo, da je oče telemark tehnike smučanju. Morda je res bil, morda tudi ne. Vsekakor je bil smučar, ki je vedenje in slavo telemark načina smučanja iz norveškega podeželja pokrajine Telemark prinesel v glavno mesto Kristianijo (sedanje Oslo) in od tam drugi kasneje po svetu. Sondre Norheim je tam velikokrat zmagal na smučarskih tekmah. Za nagrado je dobil srebrne pokale, ki jih je prodal, da je kupil krompir in tako preživljal svojo revno družino.

Sondre Norheim se je rodil 10. junija 1825 v vasici Øverbø blizu Morgedala v pokrajini Telemark na Norveške. Vasica je tedaj štela celo okoli 500 duš, ki so se težko prebijali skozi življenje zaradi neprijazne in nerodovitne doline, kjer je pozimi zapadlo veliko snega. Njegova rojstna hiša, kakor bi jo lahko imenovali zgolj zaradi boljšega vtisa, je imela brez vetrolova en sam velik prostor, velik okoli 40 površinskih metrov. V njem so se rojevali otroci, spali skupaj s staršema, jedli, se greli ob odprtem ognjišču in poslušali zgodbe o gozdnih škratih trolih in seveda o smučanju.

Telemark je tedaj v okolici slovel zaradi dobrih smučarjev. Še danes obstoja krilatica, da se Norveški otroci rodijo s smučkami na nogah. Zato se ni čuditi, da je mali Sondre takoj obvladal smučanje. Pa ne samo to. Bil je najboljši mladi smučar. Bila je huda zima, povsod so bili veliki kupi snega. Strehe koč na strmem pobočju so se na zgornji strani dotikale snega. Sondre je to izkoristil, nameril smuči s pobočja na strmo streho, se na slemenu odrinil in doskočil spodaj pod kočo ter odvijugal navzdol, ne da bi padel. Ljudje, ki so bili v koči so ga slučajno opazili skozi okno in nemo obstali. Kaj takega ne bi pričakovali od tega mulca!

Mladci so skupaj smučali in morda je nekdo poskusil na strmem pobočju narediti zavoje ob opori na palico, s katere zadnjim koncem se je opiral zadaj na sneg. Ni znano, kdo je res prvi pokazal telemark zavoj. Zagotovo pa je bil Sondre Norheim, ki je skrajšal do tedaj dolge norveške smuči na vsega morda 210 ali celo 200 cm in namesto telemark vrbove kratke pletenice pod prednjim delom čevlja naredil daljšo pletenico, ki jo je ovil okoli pete čevlja. Tako je preprečil prehitro snemanje smučk med drsenjem (obe sliki objavljeni v enem od predhodnih prispevkov z naslovom Stremena in vezi).

Oborožen s za tedaj kratkimi smučmi, novim stremenom, predvsem pa veliko smučarskega znanja je s sovaščani prvič krenil leta 1868 na okoli tri dni dolgo pot s smučmi na nogah do Kristianije, kjer bodo tekme v smučanju. Sondre Norheim je zmagal in dobil srebrni pokal za prvo mesto. Zanimivo, zakaj srebrni pokal. Blizu Kristianije so bili v kraju Kongsberg rudnike srebrove rude. Lastniki so bili izmenično glede na osvajalske vojne ali švedski ali danski kralji, saj norveška dežela ni bila samostojna. Rudo so odpeljali v topilnice na Švedsko ali Dansko in tam tudi naredili predmete iz srebra. Nič na Norveškem. Kralji in druga gosposka so cenili smučanje in iz svojih zalog namenili za smučarje nagrade, srebrne pokale S Sondrejem se je začelo vračanje srebra nazaj na Norveško, kjer je bila njegova domovina. Če niso smeli domačini obdržati in predelovati lastnega srebra, so ga, čeprav v majhnih količinah, dobivali nazaj v obliki pokalov. Koliko jih je v Smučarskem muzeju v Kongsbergu, ko so tamkajšnji skakalci zmagovali med obema svetovnima vojnama po vsem svetu in kot Sondre Norheim služili srebro! Zmagoval je celo pri 42-ih letih, ko je premagoval svoje 20 let mlajše rojake.

Sondre Norheim se je poročil, vendar mu je bilo za družino sprva bolj malo mar. Smučanje ga je vedno bolj vleklo kot težka borba za preživetje. Od prodaje pokalov se je nekako preživljal z ženo in otroci. Norvežani iz Morgedala so prvič odšli v Ameriko leta 1842. Razlog je bila borba za preživetje. Dva od Sondrejevih otrok sta tudi odšla »čez lužo« leta 1878. Šest za njim je odšel v North Dakoto, ZDA še oče s preostankom družine. Tam se je posvetil kmetovanju in nikoli ni več stopil na smuči.

Šele po njegovi smrti so Američani ugotovili, kako pomemben sosed je bil Sondre, ki je uvedel »moderno« smučanje namesto do tedaj pretežno uporabnostnega smučanja. S svojim načinom smučanja in spretnostjo je namesto norveškega »idraet«, zdravo življenje v naravi (običajno pojem za zimo s smučmi), nezavedno vpeljal pojem športnega življenja, ki so ga prevzeli drugod po Nansenovem prečenju na smučeh Grenlandijo leta 1888. Norvežani so smučmi pozimi začeli obiskovati alpske dežele.

V Northa Dakoti in v Morgedalu so mu postavili enaka kipa s smučmi (avtor Knut Skinnarland, na katerih otvoritvah so bili člani norveške kraljeve družine. V spomin na njegov izjemni doprinos k razvoju norveškega smučanja, so prvič v zgodovini zimskih olimpijskih iger na njegovem domačem ognjišču v Øverbøju klasično z žvrkljanjem prižgali ogenj in olimpijsko baklo, ki so jo leta 1952 ponesli na smučeh v Oslo. Isto so ponovili še leta 1994 za enako olimpijsko priložnost za igre v Lillehamerju. O Sondreju Norheimu so posneli igrani film, iz katerega so pobrali številne prizore »njegovega« smučarskega življenja, ki so ga lahko zabeležili zgolj po pripovedih.

Sondre Norheim je poleg novega stremena in oblike smuči vpeljal v skoke na smučeh skok brez palice. Dotlej so namreč Norvežani skakali z enim kolcem v rokah, da so se včasih na mostičku odrinili in tudi na kolec oprli med doskokom, če je bilo ogroženo ravnotežje. Nedvomno je prispeval k razvoju telemark zavoja in navezovanja teh ter morda celo kristianije za zaustavljanje na koncu smuka naravnost.

Kogar bo pot zanesla na Norveško, si je vredno ogledati Smučarski muzej v Morgedalu in Norheimovo »domačijo« v hribu nad Morgedalom. Ključ je kar ob poti do koče, le nekaj drobiža je treba pustiti v škatlici za obisk in seveda vrniti ključ pod nadstrešek. V kočo so Norheimove smuči, nekaj fotografij, seveda pohištvo in pribor za kuho na odprtem ognjišču. Spominska knjiga seveda ne sme ostati brez vašega podpisa.

Aleš Guček – Smuček,
upokojeni učitelj smučanja

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.
 Iz filma o Sondrejeu Norheimu: mladec si ogleduje z Øverbøja dolino Morgedala, kjer je tolikokrat drvel po pobočju.
Iz filma o Sondrejeu Norheimu: mladec si ogleduje z Øverbøja dolino Morgedala, kjerv je tolikokrat drvel po pobočju.

 Fotografija Sondreja Norheima (1825 - 1897), ko je bil že v Ameriki.
Fotografija Sondreja Norheima (1825 - 1897), ko je bil že v Ameriki.

 »Sondre Norheim« v filmu o njegovem življenju skače preko strehe.
»Sondre Norheim« v filmu o njegovem življenju skače preko strehe.

 Znak na poti za hišo Sondreja Norheima.
Znak na poti za hišo Sondreja Norheima.

 Pred kočo Sondreja Norheima v Øverbøju nad Morgedalom leta 2007.
Pred kočo Sondreja Norheima v Øverbøju nad Morgedalom leta 2007.

 Smuči Sondreja Norheima v njegovi koči in ognjišče, kjer so prižgali olimpijski ogenj za igre na Norveškem, Oslo 1952 in Lillehamer 1994.
Smuči Sondreja Norheima v njegovi koči in ognjišče, kjer so prižgali olimpijski ogenj za igre na Norveškem, Oslo 1952 in Lillehamer 1994.

 Prižiganje bakle za olimpijske igre leta 1952 pred kočo Sondreja Morheima.
Prižiganje bakle za olimpijske igre leta 1952 pred kočo Sondreja Morheima.

 Spomenik Sondreju Norheimu pred Smučarskim muzejem v Morgedalu na Norveškem.
Spomenik Sondreju Norheimu pred Smučarskim muzejem v Morgedalu na Norveškem.


Na forumu lahko avtorju prispevkov zastavite vprašanje o zgodovini smučanja!