Malo prostora za pustne šeme

Napisal Aleš Guček dne 15.02.2010.

Ko so se pojavili smučarji po starem, je marsikdo vzkliknil: ”Tudi moj oče je imel take bloške smučke z rilčki, pa sem jih vrgel v kanto za smeti, ko smo se selili.” To, da bloške smučke niso imele rilčkov, ni nič hudega, škoda pa je smuči, ki so zgnile med odpadki našega vsakdanjika. Ko sta prof. Marjan Jeločnik in Črt Kanoni v organizaiciji TV Ljubljana v osemdesetih letih vabila “old timerje” (smučarje po starem) na tekmovalna srečanja, je marsikatera smučarska oprema iz zaprašene podstrehe okusila belo opojnost snega. Ocenjevalna komisija se je težko znašla, saj je imel marsikateri smučar opremo iz različnih obdobij, od smučk, palic, obuval do oblačil. Za nameček pa je še prikazal smučarsko tehniko, ki je ni najti v še tako skritih učbenikih in nikakor ni sodila k njegovim smučem in vezem. Takšno maškerado so skušali spraviti v okvirje zgodovinskih pravil Skupina Edmunda Čibeja s Predmeje nad Ajdovščino z verodostojnim prikazom smučarske opreme in stare telemark tehnike, medtem ko so pripravili avtor tega članka z družino Batagelj (oče Marjan, sinova Borut in Andrej in prijatelji) v sodelovanju z mag. Hannesom Nothnaglom iz Zimskošppšortnega muzeja v Műrzzuschlaga v Avstriji z njihovimi smučarji po starem poseben program od bloškega ljudskega smučanja do razvoja alpskih smučarskih tehnik po svetu.

Dobronamerni nasveti, kako uskladiti opremo in smučarske “gvante”, so pred pozabo rešili marsikateri smuči, vezi, palice, čevlje, nahrbtnike. Manjkajoči deli so bili nadomeščeni, nekateri so celo po fotografijah ali skicah na novo izdelali že davno pozabljene smuči in vezi. Najšibkejša točka je bila tehnika smučanja, ki naj bi bila izvirna za obdobje, ko se je pojavila izbrana oprema. Priložnostni nedeljski smučarji so se za hip ustavili ob progi, kjer so smučarji po starem “telovadili” po snegu in največkrat “hoteli vklesati v sneg svoje podobe za vse večne čase”. Navedek je iz časopisa Soča iz leta 1895, ko so opisali smučarsko tekmo v vzponom na Golak in spustom v Trnovskem gozdu, na kateri je zmagal Filip Kajnradel. Priložnostni smučarji so se hitro naveličali opazovati stalno ponavljajoče se prizore, posebej, ker niso bili preko ozvočitve opozorjeni na redke smuči in smučarske tehnike. Druženje smučarjev po starem je postalo enolično za gledalce in vedno bolj samemu sebi namen. Uživali so predvsem “tekmovalci”, brez zanimanja širše okolice. Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije je pripravil skupino štirih ljudskih smučarjev z Blok, ki so na INTERSKI mednarodnem kongresu učiteljev smučanja leta 1979 na Japonskem v kraju Zao prikazali v svetovnem zgodovinskem prikazu zgodovine smučanja bloški način krmarjenja. “Bločani” Marijan Stele, Iztok Belehar in Aleš Guček. Zvečer jim je čestital k nastopu tudi tedanji japonski princ, danes cesar. Ko je Belehar potrepljal princa po rami, so se na njegovo roko obesili prinčevi “telobranitelji”, saj princa po japonski tradiciji skoraj nisi smel pogledati v oči, kaj šele se obešati na njegovo ramo. Avtor tega prispevka se je trudil, da bi ohranili in obudili ljudsko bloško smučanje, zato je nastopal ali prikazoval ta način smučanja na prireditvah po Sloveniji, v Italiji in v Avstriji. Slovenski prireditelji svetovnega pokala v Kranjski Gori in Mariboru niso imeli posluha, da bi med odmorom občinstvu in svetovni javnosti po televiziji predstavili način bloškega smučanja na strminah svetovnega pokala. Kot “veliki” poznavalci so raje vabili “bele šamane” - kurente, te sovražnike zime in snega. Izjema so bili začuda prireditelji finala svetovnega pokala v skokih in poletih na smučeh leta 1997 v Planici. Učitelja smučanja Marijan Stele in avtor tega prispevka sta s težavo naredila nekaj zavojev na bloških lesenih smučkah v strmem radiusu velikanke, kar je videlo okoli 50.000 gledalcev. Navdušenci iz Predmeje so ustanovili prvo slovensko smučarsko skupino po starem, ki je oživila smučine iz okoli leta 1890 rojaka Edmunda Čibeja in še gozdarja Josefa Jarischa. Čibej je drsel in krmaril po Trnovskem gozdu, sprva sam, nato še s prijatelji in tudi svojimi učenci. Skupina s Predmeje, bivše Gore, je vložila veliko lastnih sredstev za izdelavo smuči, vezi ter za primernih oblačil. Ker niso znali smučati v tehniki telemarka, so prvič na povabilo organizatorja zgolj stali ob ograji v Areni s svojimi kopijami starih telemark smuči na Zlati lisici, tekmah ženskega svetovnega pokala v Mariboru. Skušali so odriniti kurente, te sovražnike smučanja in zime, kar jim ni v celoti uspelo. Smučarji po starem iz Predmeje nad Ajdovščino so se obrnili na strokovno organizacijo Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije in prosili za pomoč pri učenju stare norveške tehnike. Naš tedanji vrhunski tekmovalec in učitelja telemark smučanja Miran Stanovnik se je z veseljem odzval vabilu. Stanovnik je prvi Slovenec, ki se je odpravil leta 1995 v domovino telemark smučanja - Norveško. Tam je uspešno zaključil tečaj in izpit kandidatov za naziv učitelja telemarka. Njegovo vrhunsko znanje je delil v Sloveniji na tekmovalnem področju in tudi Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Stanovnik je malo začudeno pogledal na prvem srečanju z Gorjani (prebivalci Predmeje), ker ni pričakoval, da se bodo učenje telemark smučanja udeležili od Stanovnika precej starejši smučarji, skoraj “očaki” glede na starost mladega učitelja smučanja. Smučarji po starem Skupine Edmunda Čibeja so se prvič dobili s svojim učiteljem smučanja na snegu leta 1995 na Cerknem, kjer so spoznali tehniko smučanja s prosto peto. Stanovnik jih je tako dobro naučil, da je Skupina Edmunda Čibeja, katere član je tudi njihov učitelj, uspešno predstavila večkrat svoje znanje doma in v tujini. Stanovnik jih je spremljal na številnih prireditvah doma in vsaj šestkrat v tujini. Kot za stavo je Demonstracijska skupina Edmund Čibej pobirala prva mesta, tudi 23. marca 1996 v Italiji v Livignu, kjer so med 16-imi moštvi premagali tudi očete telemarka Norvežane. Njim so sledile skupine iz Krope, Bovca, Škofje Loke, Kamnika, Postojne, Tržiča, Novakov, Cerknega … in še veliko posameznikov, tudi iz Nove Gorice. Med temi en sam bloški smučar. Začelo se je zanimanje za stare tehnike in ljubitelji starega so začeli vestno iskati stare smučarske knjige, skušali posnemati plužni zavoj in lok ter kristianijo. Kaj več na smučiščih ni bilo opaziti. Sama tekma je bila zanimiva le za prijavljence, medtem ko se se gledalci kmalu razšli in izkoristili dan za lastno zabavo. Če že želimo obuditi in narediti starosvetno smučanje zanimivo tudi za gledalce, je treba nekaj spremeniti. Sama tekma je premalo. Širšemu krogu smučarjev je treba na primeren in privlačen način predstaviti razvoj opreme in tehnik smučanja. Brez ustreznega glasnega pojasnila zopet ne bo velikega učinka. S to idejo v glavi sem naložil bloške smuči, kolec, čevlje in cape v avto in jo mahnil z ženo Vlasto na tekmo “Nostalgikov” v Mürzzuschlag v Avstrijo v letih 1998, 1999 in 2000. Ker stari bloški smučar ni tekmoval, je sledila demonstracija bloške tehnike, ki je znana po prvem smučarskem zavoju na svetu. Skupina “Batagelj” iz Ajdovščine pa je prikazala staro tehniko telemarka iz konca 19. stoletja. Po tekmi leta 2000 v vzporednem slalomu z izločanjem, smo se oddahnili le za hip, saj smo staknili glave mag. Hannes Nothnagl, kustos zimskošportnega muzeja v Mürzzuschlagu, Marjan in Borut Batagelj in pisec tega članka. Osnovi namen in cilj kramljanja je bil, da bi bilo potrebno, poleg tekme v kratkem programu, s komentarjem prikazati razvoj različnih tehnik smučanja, s čimer bi pritegnili pozornost gledalcev in hkrati dosegli “izobraževalni” učinek. Že naslednje leto je skupina iz Mürzzuschlaga z Batagelji na isti prireditvi z več smučarji s starosvetno opremo in oblačilih vijugala v lilienfeldski in arlberški plužni tehniki, tempo paralelni kristianiji, prečnem skoku preko vpadnice, nasprotnem sukanju ramen. Bloški smučarji so seveda pred njimi “odkljukali” značilne tristoletne zavoje. Skupina Batagelj je zopet presenetila s svojim nastopom. Borut Batagelj, študent zgodovine, danes doktor iz teme zgodovine smučanja, je brkljal doma in v tujini in našel v Heidelbergu note iz leta 1896, ki ne bi dosti pomenile, če ne bi bil naslov melodije “Skiwalzer” (Smučarski valček). Note je v partituro oživila Vidojka Curk in harmonikarji ajdovske glasbene šole so valčku pomagali na magnetofonski trak. Kakšno presenečenje je bilo to za Avstrijce, ko so slišali prvi smučarski valček in občudovali “ples senc” v tričetrtinskem taktu telemark in alpskih zavojev skupine Batagelj. Večletni trud po ustanovitvi skupine bloških smučarjev ni našel podpore uradnih inštitucij, tako da na Blokah nismo uspeli zbrati dovolj denarja za opremo in nekaj dni priprav na snegu. Verjetno bi morali dediči Habsburgov povzdigniti glas, da je bloško smučanje nastalo na njihovih tleh, torej so lastniki tega. Tedaj bi se kaj hitro prikazali predstavniki slovenskega ugleda v tujini in na hitro zvedeli za Bloke, kot so za Lipico. Marjan Batagelj je tekal s kljunastim merilom od Orlove knjige “Bloške smuči” do lesenih dilc po delavnici v Ajdovščini. Do milimetra natančno je izdelal nekaj parov starih bloških smuči in si jih nataknil na noge ter nanje pognal še sinova Boruta in Andreja ter še Jana Žonto in izmenoma nežni šopek deklic z Nano Vogrinc, Petro Batagelj, Anjo Zidarič in Vesno Curk. Po temeljitem ogledu posnetkov demonstracije edinega krmarja v bloških zavojih, je skupina na snegu obudila starosvetno bloško smučanje. Prvi uspešen nastop je bil na Semmeringu v Avstriji in kmalu bomo videli “Bločane kljukati” tudi na večji prireditvi na domačem smučišču. Svetovni pokal v telemarku v Mariboru bo prizorišče stare norveške tehnike v moderni izpeljanki in prikaz starosvetnega bloškega krmarjenja v zavojih. Skupino družine Batagelj redno vabijo na tekme svetovnega pokala na Semmeringu in na poseben vsakoletni dogodek na Feuerkogel, oboje v Avstriji. Knjig in druge novejše literature o razvoju tehnik in oblačil ter tehnike praktično ni. Vse je treba poiskati v pretekli literaturi in po fotografijah in skicah. Batagelji so za interno rabo pripravili kratek izvleček razvoja in predlog točkovanja na tekmovanjih smučarjev po starem. Avtor tega prispevka je tudi avtor knjige Sledi smučanja po starem, smučarske tehnike (s prevodom v isti knjigi v angleščino: In the Tracks of Old-Time Skiing, Ski Tecniques), ki jo je podprlo in izdalo leta 2004 Združenjem učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Knjiga je žal pošla. Kogar zanima, jo bo morda našel v knjižnicah, zagotovo na Fakulteti za šport v Ljubljani. Dolga leta so rabili Bločani, da so ustanovili svojo skupino smučarjev in prvič nastopili leta 2002 na velikonočni ponedeljek na prireditvi smučarjev po starem Emaus na Kaninu. Zagrizli so v svojo etnografsko dediščino načina življenja v ostrih zimah, ko so jih reševale za preživetje smuči. Pripravili so izjemno ekspertno študijo, za katero so pridobili norveško, islandska in lihtenštajnska sredstva. Bločani so s podporo župana inženirja strojništva Jožeta Dolesa in domačinov naredili naslednji korak k ustanovitvi Bloškega smučarskega muzeja s pripravo izhodišč za naslednje korake te za Bloke pomembne investicije. Projekt vodita Jana Kus Veenvliet (študija) in celovit investicijski proces Stane Korenjak, predsednik Turističnega društva Bloke. P.s.: Ko boste premišljali, če bi staro smučarsko opremo, smuči, palice, čevlje, maže, obleke, vezi dali na zbirališče za odvoz kosovnega materiala, pomislite na Zimsko športni muzej v Tržiču ali Muzej športa v Ljubljani, če ne bi tam vzeli to opremo in oplemenitili svojo zbirko. Telefon Tržič, direktorica Melanija Primožič 040 238118, Muzej športa v Ljubljani, direktor dr. Iztok Durjava 040 229 786. Kogar zanima smučanje po starem, naj se udeleži prireditve na Veliki planini, Kropi, Škofji Loki, na Kaninu, Predmeji, Cerknem, Blokah in še v drugih krajih po Sloveniji. Aleš Guček – Smuček upokojeni učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Skupine Edmunda Čibeja Društva Gora s Predmeje nad Ajdovščino je bila slovenska prva organizirana druščina smučarjev po starem, ki je nastopala doma in v tujini s prikazom stare telemark tehnike smučanja, kakor je smučal in učil nadučitelj Čibej smučanje na Trnovski planoti po letu 1900. Na sliki skupina leta 1996 v Kranjski Gori. Član skupine Edmunda Čibeja Marjan Batagelj iz Ajdovščine je izpilil telemark zavoj do verhunske izvedbe in z njim premagoval celo pionirje tega sloga iz Norveške. Različno oblikovane krivine telemark smuči članov skupine Edmunda Čibeja, da so te imele lepši videz ter da je lastniki lažje prepoznali svoj par smuči. Tradicionalni Filpov tek na Trnovski planoti od leta 1995 naprej. Na sliki Gospodova draga na Trnovski planoti, kamor so v začetku marca prireditelji iz senčnega gozda ponočli nanosili sneg, da so lahko v jutranjih urah priredili tek (1997). Blaško Roman, lovec s Predmeje vna Trnovski planoti je zaukal tako glasno, kot je to leta 1895 storil Filip Kajnradel, ki je prvi na smučeh na tekmi prispel na vrh Golaka in s nato spustil nazaj po hribu. Smučarska tekma je bila prva na slovenskih tleh in predvidoma peta v srednji Evropi za Avstrijci in Nemci. Kropar Denis Jelovčan je lahko pponosen na svoje izjemno redke partizanske smuči, ki so bile izdelane koncem leta 1944 ali v začetku 1945 v partizanski delavnici smuči v Cerknem, ki jo je vodil Rudi Finžgar, pogumni smučarski skakalec iz Krope. Na prireditvah smučanja po starem je možno videti zanimive smučarske izdelke. Na sliki doma narejeno, na svetu redek primerek usnjenega stremena (Soška dolina 1901). Dekleta in žene so pred 1. svetovno vojno smučale v krilih, kar danes popestri smučanje po starem. Smučanje po starem se hkrati razvilo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Plakat vabila na Nostalski v Műrzzuschlagu v Avstriji. Borut Batagelj in sestrična Petra Batagelj sta v prikazu starega telemark smučanja v paru krmarila v Műrzzuschlagu v Avstriji. Skupina smučarjev po starem iz Ajdovščine. Z leve: Andrej Batagelj, Borut Batagelj, Barbara Trošt in oče Marjan Batagelj. Sin Andrej in oče Batagelj med prikazom bloškega zavoja. Japonec Hiroshi Arai, zgodovinar smučanja, redno hodi v Evropo in ZDA. Na prireditvi v Műrzzuschlagu leta 1999 nastopa kot smučar iz obdobja arlberške tehnike smučanja po Hannesu Schneiderja iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja. Nostalski Műrzzuschlag 1999: zmagovalni oder iz slamnatih bal. Z leve na odru: Borut Batagelj (2. mesto), domačin (1. mesto) in Anja Žnidarič (3. mesto). Oba Slovenca sta člana Skupine smučarjev po starem Batagelj iz Ajdovščine. Ana Žorž iz Škofje Loke vstane ob štirih zjutraj, gre k frizerki, da ji naredi frizuro iz začetka 20. stoletja, nato obleče krinolino iz začetka 20. stoletja, zadene smuči in palice na ramo in hajd na prireditev smučanja po starem. Ni znano, če je njena babica kazala kot Ana ženske čare pod krilom. Skupina 13-13, ime po višinski vojaški koti na hribu v Sošli dolini med 1. svetovno vojno, odlično pokaže, kako so bili oblečeni italijanski in avstro-ogrski vojaki in na kakšnih smučeh so premagovali naše gore in prelaze. Skupina Bločanov, ki so prikazali bloško starosvetno smučanje na prireditvi Emaus na velikonočni ponedeljek na Kaninu nad Bovcem (2003). Drugi z desne je duša bloškega smučanja Franc Škrabec. Fantič iz vasi Novakov pri Cerknem z značilno novaško smučko med obema svetovnima vojnama, ki so jo izumili, ko so jo dobili od italijanskih orožnikov in financerjev, ko so jo ti zlomili. Priredili so jo za lastne potrebe, podobno kot Švedi kassior okoli začetka 20. stoletja - obstoja risba iz leta 1908. Seveda domačini Novakov za švedski izum niso vedeli. Brane Tavčar iz vasi Dorfarje blizu Škofje Loke, član skupine Suha špaga, je naročil krojaču izdelavo avstro-ogrske vojašne uniforme iz 1. svetovne vojne in uspešno nastopa doma in v tujini. Aleš Guček: Sledi smučanja po starem (ZUTS, Ljubljana 2004, 1.000 izvodov)