Muzej Tromsø, Norveška

Napisal Aleš Guček dne 04.12.2010.

Tromsø Polar Museum, Tromsø, Norveška. Norvežane in Švede je že od nekdaj zanimal svet bele puščave – oddaljeni v ledenike in sneg okovani otoki in oba pola. Njim so sledili začetek 20 stoletja Angleži in Američani. Pričel se je prestižni boj za odkrivanje tedaj nekoristne večno bele narave. Norvežani so bili najuspešnejši raziskovalci. Tako je prečil na smučeh s sanmi in lavinskimi psi Fridtjof Nansen s spremljevalci leta 1888 otok Grenlandijo in vsemu svetu pokazal koristnost uporabe smuči.

Roald Amundsen je dobil tekmo za osvajanje južnega tečaja. Z Angležem Scottom sta se srečala pred začetkom njunega pohoda, pri čemer sta štartala z različnih zalivov proti sredini bele celine. Amundsen mu je odsvetoval uporabo konjičev, bolje bi bili polarni psi, ki bi vlekli sani s potrebno opremo in prehrano. Psi jedo hrano kot ljudje, medtem, ko bi moral Scott tovoriti s seboj seno, kar bi dodatno obremenilo odpravo. Tako se je tudi zgodilo. Scott je za Amundsenom dosegel južni tečaj, kar je razočaran ugotovil, ko je videl tam vidna Amundsenova znamenja in obeležja. Scott je s svojimi člani odprave umrl na poti nazaj. Našli so ga kot zadnjega umrlega veliko kasneje člani angleške odprave, z njegovim dnevnikom vred, ki ga je pisal vse do zadnjega diha.

Angleško kraljevo geografsko društvo je povabilo Amundsena. Dali so mu vse priznanje za uspeh. Na koncu je javno izjavil predsednik »vsa čast psom« za uspešno odpravo. Žaljivka brez primere, saj niso psi vodili odprave, temveč vodja s pametnimi pripravami in izborom ter odločitvami. Amundsen je malo pomislil, požrl cmok in diplomatsko odgovoril: »V malih detajlih je uspešnost odprave.«

Aleš Guček – Smuček
upokojeni (m)učitelj smučanja

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Muzejska hiša.	Norvežan Fridtjof Nansen, ki je na smučeh s spremljevalci prečil leta 1888 otok Grenlandijo in povzročil širjenje smučanja s severa v Alpe.	Američan Jackson je zavidal Nansenu osvajanje belih puščav. Nansen ga ni sovražil in se z njim srečal na zemlji Franca Jožefa, kar je zabeležil slikar W. Small.
Smučarska vez polarnih odprav iz konca 19. stoletja.	V muzeju je kipec glave Norvežana Roalda Amundsena, ki je prvi z odpravo na smučeh in z vleko sani s polarnimi psi leta 1911 dosegel južni tečaj in se zdrav z vsemi udeleženci vrnil nazaj na obalo, kjer ga je čakala ladja za povratek domov.	Nagačeni norveški polarni pes, velik pomočnik odprav na neskončne bele poljane.
Na severu so bili beli medvedi veliki sovražniki odprav. Brez strahu so napadali popotnike podnevi in ponoči v taborih, zato so bile odprave oborožene s puškami, enako kot danes.	Ne samo polarne odprave, danes so številni popotniki na smučeh, ki več dni potujejo na smučeh. S seboj vlačijo čoln s potrebno opremo. Med potjo si pomagajo z zemljevidi.	Polarne odprave se utaborijo, postavijo šotore, pse in smuči pa pustijo zunaj.