Arhivske vsebine: Novice Filmi Videoprispevki Zgodovina Oprema

Muzej Kongsberg, Norveška

Napisal Aleš Guček dne 20.03.2011.

Skimuseum/Bergwerkmuseum, Kongsberg, NorveškaŽalostna zgodba za Smučarski muzej v Kongsbergu, odkoder so prišli najboljši skakalci na svetu tridesetih let prejšnjega stoletja, kot so bili Ulland, Sørensen, Dahl, bratje Ruud - Sigmund, Birger in Oivind … Kraljevali so na vseh skakalnicah, osvajali olimpijska odličja, premagovali kot za šalo konkurenco. Domov v Kongsberg so nosili številne pokali, ki so šibili od leta 1987 vitrine smučarskega muzeja v Kongsbergu. Pokali niso bili navadni, posebej ne za nagrade na tekmah na Norveškem.

Kongsberg je staro rudarsko mesto, kjer so že od 17. stoletja naprej kopali srebrno rudo. Najdbe naravnih bogastev pa niso končale na Norveškem, saj so bili lastniki rudnikov vsakokratni kralji zavojevalcev Norveške, izmenoma Švedi in Danci. Surova ruda je končala na Švedskem in Danskem za predelavo, ali kakor bi se moderno reklo z dodano vrednostjo. Če ruda ni ostala doma, pa se je vsaj vrnila v obliki pokalov pred samostojnostjo Norveške. Kongsberg je v prevodu kraljevi hrib. Že smučarji Telemarka so osvajali srebrne pokale in jih prodajali bogatim meščanom. Polne vitrine srebrnih pokalov je treba očistiti enkrat na leto. To so počele brezplačno tri žene smučarjev, ena od njih direktorja smučarskega muzeja.

Zakaj se je lastnik Kongsberškega rudarskega muzeja odločil, da ne podpira več Smučarskega muzeja v njihovem sklopu, je za nas popolnoma nerazumljivo, saj so Norvežani po svetu bolj znani po zgodovini smučanja, kot po srebru, ki ga ni več. In prav to vedno poudarjajo in dokazujejo na vse načine, saj se »Norvežan že rodi s smučkami«, kot radi rečejo. Prav letos se je Smučarskemu muzeju zgodilo mačehovstvo in nihče ne ve za bodočo usodo. Vsaj zbirka ne bo razpadla, ampak bo morda začasno shranjena …

Aleš Guček – Smuček
upokojeni (m)učitelj smučanja

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.		 Kongsberški rudarski in Smučarski muzej.
Kongsberški rudarski in Smučarski muzej.

Delavnica smuči: detajl smuči nazorno prikazuje, da so smuči lepili tudi iz dveh kosov: prednji del s sredino in repom smuči. Za stikovanje so naredili dolgo nazobčano lesno zvezo in oba konca zlepili z mizarskim klejem (okoli 1890). Desno na steno naslonjene za Skandinavijo redke smuči, podobne našim dogam.
Delavnica smuči: detajl smuči nazorno prikazuje, da so smuči lepili tudi iz dveh kosov: prednji del s sredino in repom smuči. Za stikovanje so naredili dolgo nazobčano lesno zvezo in oba konca zlepili z mizarskim klejem (okoli 1890). Desno na steno naslonjene za Skandinavijo redke smuči, podobne našim dogam.

Slikarski portret Sigmunda Ruuda, ki je oblečen v klubski rdeč pulover z znakom K, kar je pomenilo Kongsberg, oziroma Smučarski klub Kongsberg (okoli 1936).
Slikarski portret Sigmunda Ruuda, ki je oblečen v klubski rdeč pulover z znakom K, kar je pomenilo Kongsberg, oziroma Smučarski klub Kongsberg (okoli 1936).

Nenavadna in prvič videna drsna ploskev alpske smučke iz sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Alpska smučka je na fotografiji razpoznavna po vijačenih jeklenih robnikih. A kar je zanimivo, je oblikovanje žlebička: od prednjega dela nekaj centimetrov za krivino je bil žlebič enako ozek in globok, kot pri vseh smučeh. Na začetku srednjega dela, pa se je okroglo razširil skoraj do robnikov na obeh robovih smuči ter poudarjeno poglobil in na koncu srednjega dela smuči zopet zožil kot spredaj v običajen žlebiček. Namen tega je bila ohranitev smeri, posebej za zavoji v predele daljših smukov naravnost. Ne pozabimo, da sta bila brata Ruud izjemna alpska smučarja, saj je Sigmund že leta 1931 tekmoval in zmagal v posebni kategoriji na hitrostnih tekmah v St. Moritzu. Birger Ruud pa je celo na olimpijskih igrah zmagal v smuku, a ker je bil v slalomu šele deseti, je bil v uradni kombinaciji »šele« četrti. Kolajne so podeljevali le za kombinacijo. Sprednji in zadnji ožji in žlebiček sta omogočala lažjo spremembo smeri iz smuka poševno v zavoj, medtem ko naj bi poglobljeni in širši žlebiček z večjim ugrezom v sneg ohranjal smer smučanja med vožnjo naravnost. Vendar se ta izum očitni ni obnesel, sicer bi ga kopirali povsod po svetu (okoli 1934).
Nenavadna in prvič videna drsna ploskev alpske smučke iz sredine tridesetih let prejšnjega stoletja. Alpska smučka je na fotografiji razpoznavna po vijačenih jeklenih robnikih. A kar je zanimivo, je oblikovanje žlebička: od prednjega dela nekaj centimetrov za krivino je bil žlebič enako ozek in globok, kot pri vseh smučeh. Na začetku srednjega dela, pa se je okroglo razširil skoraj do robnikov na obeh robovih smuči ter poudarjeno poglobil in na koncu srednjega dela smuči zopet zožil kot spredaj v običajen žlebiček. Namen tega je bila ohranitev smeri, posebej za zavoji v predele daljših smukov naravnost. Ne pozabimo, da sta bila brata Ruud izjemna alpska smučarja, saj je Sigmund že leta 1931 tekmoval in zmagal v posebni kategoriji na hitrostnih tekmah v St. Moritzu. Birger Ruud pa je celo na olimpijskih igrah zmagal v smuku, a ker je bil v slalomu šele deseti, je bil v uradni kombinaciji »šele« četrti. Kolajne so podeljevali le za kombinacijo. Sprednji in zadnji ožji in žlebiček sta omogočala lažjo spremembo smeri iz smuka poševno v zavoj, medtem ko naj bi poglobljeni in širši žlebiček z večjim ugrezom v sneg ohranjal smer smučanja med vožnjo naravnost. Vendar se ta izum očitni ni obnesel, sicer bi ga kopirali povsod po svetu (okoli 1934).

Mojstrsko usnjarsko delo Østerdal stremena iz okoli 1850.
Mojstrsko usnjarsko delo Østerdal stremena iz okoli 1850.

Kovinska preša za oblikovanje krivine smučke.
Kovinska preša za oblikovanje krivine smučke.

Drobtinica srebrnih pokalov v Smučarskem muzeju.
Drobtinica srebrnih pokalov v Smučarskem muzeju.

Skakalci iz Kongsberga so bili povabljeni po Evropi, ZDA in Kanadi, da so prikazovali svoje vragolije na smučeh in seveda tudi tekmovali. V ZDA so nastopali tudi kot cirkusanti, saj so na mitingih skakali dvojčke (po dva skakalca hkrati), trojčke, izvajali salte na skakalci ali s smučkami v izteku na mestu itd. Pač po ameriško. Domov so nosili plakate, revije. Časopise in v malem Kongsbergu, oddaljenem od mestne civilizacije, so si v baru postavili svoj kotiček. Tega so prenesli v muzej in ga poimenovali Sigmundov bar.
Skakalci iz Kongsberga so bili povabljeni po Evropi, ZDA in Kanadi, da so prikazovali svoje vragolije na smučeh in seveda tudi tekmovali. V ZDA so nastopali tudi kot cirkusanti, saj so na mitingih skakali dvojčke (po dva skakalca hkrati), trojčke, izvajali salte na skakalci ali s smučkami v izteku na mestu itd. Pač po ameriško. Domov so nosili plakate, revije. Časopise in v malem Kongsbergu, oddaljenem od mestne civilizacije, so si v baru postavili svoj kotiček. Tega so prenesli v muzej in ga poimenovali Sigmundov bar.

Øivind Kulberg, bivši skakalec in zgodovinar smučanja – 89 let in avtor tega prispevka med pogovorom po smučinah v pradavnini v muzejski pisarni.
Øivind Kulberg, bivši skakalec in zgodovinar smučanja – 89 let in avtor tega prispevka med pogovorom po smučinah v pradavnini v muzejski pisarni.

Nekaj manjših srebrnih pokalov, ki so si jih priborili kongsberški skakalci.
Nekaj manjših srebrnih pokalov, ki so si jih priborili kongsberški skakalci.

Kvinner paa ski – ženske na smučeh.
Kvinner paa ski – ženske na smučeh.

Paša za oči na podstrehi.
Paša za oči na podstrehi.

Smučar iz okoli 1935. Usnjeni čevlji in naglavni trak z značilnim kongsberškim vzorcem.
Smučar iz okoli 1935. Usnjeni čevlji in naglavni trak z značilnim kongsberškim vzorcem.

Varjenje smučarskih maž je bilo zelo pomembno za boljše drsenje smuči.
Varjenje smučarskih maž je bilo zelo pomembno za boljše drsenje smuči.

Eden prvih srebrnih pokalov, ki ga je dobil za zmago v skokih leta 1881 Carl Omholdt iz Kongsberga.
Eden prvih srebrnih pokalov, ki ga je dobil za zmago v skokih leta 1881 Carl Omholdt iz Kongsberga.

Krampaste aluminijaste smuči, primernih za pohode po belih puščavah – polarnih odpravah, ki jih led in ledene grbine niso zlomile.
Krampaste aluminijaste smuči, primernih za pohode po belih puščavah – polarnih odpravah, ki jih led in ledene grbine niso zlomile.

Slovenski zgodovinar smučanja in smučar po starem dr. Borut Batagelj je prvič doskočil v telemark položaj pred muzejem.
Slovenski zgodovinar smučanja in smučar po starem dr. Borut Batagelj je prvič doskočil v telemark položaj pred muzejem.

Bivši direktor smučarskega muzeja Magne Bråthen je iskal v letnem norveškem smučarskem almanahu Norges Skiforbund (Smučarske zveze Norveške) za avtorja tega prispevka podatke o Planici.
Bivši direktor smučarskega muzeja Magne Bråthen je iskal v letnem norveškem smučarskem almanahu Norges Skiforbund (Smučarske zveze Norveške) za avtorja tega prispevka podatke o Planici.

V vitrinah, ki se šibijo pod težo pokalov, smo našli pokal iz leta 1934, ko je v Planici Sigmund Ruud osvojil v smučarskih poletih za bratom Birgerjem 2. mesto. Pokal je podaril župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc. Birgerjevih pokalov za najdaljši skok in prvo mesto na tekmovanju leta 1934 v poletih v Planici ni v vitrini, kar je presenetilo Magneja Bråthna. Poiskal jih bo pri Birgerjevih dedičih. Birger je skočil 92 m, svetvni rekord, Sigmund pa je pri tablici 95 m podrsal z rokami po snegu – neveljavenpolet.
V vitrinah, ki se šibijo pod težo pokalov, smo našli pokal iz leta 1934, ko je v Planici Sigmund Ruud osvojil v smučarskih poletih za bratom Birgerjem 2. mesto. Pokal je podaril župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc. Birgerjevih pokalov za najdaljši skok in prvo mesto na tekmovanju leta 1934 v poletih v Planici ni v vitrini, kar je presenetilo Magneja Bråthna. Poiskal jih bo pri Birgerjevih dedičih. Birger je skočil 92 m, svetvni rekord, Sigmund pa je pri tablici 95 m podrsal z rokami po snegu – neveljavenpolet.