Marsikdo privleče na dan hipotezo, da se je smučanje začelo v Koreji in nato preneslo na Laponsko. Najdb ni, poleg tega bi se potem smučanje prijelo vsaj na enem koščku ozemlja na dolgi poti z daljnega vzhoda do Laponske. Zanimivo bi bilo, da bi našli kak lesen košček smučke ali petroglif, gravuro na skali, ki bi potrdila najzgodnejši pojav smučanja. Kljub temu se lahko zadovoljimo z odličnim dokumentarnim filmom Američana Larsa Nilsna o ljudskem smučanju v pogorju Altaj, na meji Kitajske z Rusijo, ki se je verjetno edino na svetu ohranilo v prvobitni obliki ter je še danes vsakdanjik življenja v borbi z zimsko naravo tamkajšnjih prebivalcev.
Zgodovinarji smučarji in avtorji knjig o tej zgodovini so trdili, da je najstarejši dokaz prvega smučanja petroglif lovca na smučeh z otoka Rødøy na severu Norveške, ki naj bi bil iz okoli leta 2.500 pred našim štetjem. Istočasno so isti omenjali najdbo najstarejše smučke iz okoli 3.200 pred našim štetjem, ki so jo potegnili kar precej ohranjeno iz močvirja blizu kraja Kalvträsk na Švedskem in jo je še vedno možno ogledati v čudovitem smučarskem muzeju v kraju Umemå na Švedskem. Norveški zgodovinar Gutorm Gjessing se je bolj pozabaval z norveškim lovcem in potrdil letnico okoli 3.500 let pred našim štetjem za smučarja z otoka Rødøy.
Največ starih smuči so našli v močvirnatih predelih Švedske in Finske ter Rusije, manj na Norveškem, ki je pretežno skalnata. Znani so še petroglifi iz norveške Alte (ok. – 2.000) in švedske Bökste (ok. –1.050).
Kakor bi težko verjeli Rusom, saj ne spustijo blizu drugim, da bi potrjevali letnice njihovih odkritij, se moram o pač nasloniti na njihove vire, kot n. pr. na petroglif lovca na losa na smučeh, ki ga je leta 1934 odkril prof. Raudonikas Byssovysledkem ob Belem morju (verjetna letnica –6.000). Ukrajinsko ruski zgodovinar prisega na letnico najdene smučke na arheološkem najdišču Vyk I v Ukrajini, ki naj bi bila stara od –7.000 do –6.000 let. Zanimiv razpon najdenega lesa, kar se da bolj natančno ugotoviti z ogljikovo metodo, kar pa od najdbe naprej dr. Grigori M. Burov nikoli ni omenil.
Bolj za šalo, kot zares, ker sem že omenil hipoteze o nastanku smučanja. Bloško smučanje je zelo znano, ne samo nam, temveč tudi po svetu. Nekateri tuji zgodovinarji bi še danes radi slišali, ali je bilo bloško smučanje avtohtono in je nastalo na tej planoti, neodvisno od Laponske in Rusije. Tako bi šel najraje na planoto, umetno postaral bloško smučko, jo zakopal v močvirnati svet in čez nekaj let izkopal z letnico na primer –8.500 let. Vsem je znano, da je Valvasor omenil bloško smučanje leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske. Najbolj podrobno in strokovno študijo o bloškem smučanju je obdelal etnograf dr. Boris Orel (Knjiga Bloške smuči, 1964). Orel postavlja kot najbolj mogočo hipotezo, da so smuči prinesli naši predniki med veliko selitvijo narodov. Špekuliranje je zopet, da so torej začeli smučati predniki Slovencev v prvotni domovini že v 6. stoletju. Še slabše, če bi kdo trdil da ne s prvim navalom selitve, temveč že nekaj tisoč let prej.
Kakorkoli že, smučarji so lahko ponosni na starost tega »športa«, saj so morda le met kopja, streljanje z lokom, mečevanje plavanje in tek starejši. Smučanje je bilo v prazgodovini le uporabnostno za potrebe preživetja v kruti naravi severne zemeljske poloble: lov na divjad, selitev, iskanje dračja in vej za ognjišča, trgovanja pozimi z naravnimi dobrinami.
Navajam še nekaj pisnih virov prazgodovine:
- Oče zgodovine Grk Herodot (484 –420 pr. n. št.) je zapisal, da so nekatera maloazijska plemena uporabljala »lesene čevlje« za potovanje po snegu. Ali so to bile krplje ali smuči ni možno iz besedila izluščiti, saj so tedaj za krplje in smuči uporabljali enak izraz.
- Grški zgodovinar Ksenofon (427-355 pr. n. št.) je leta 370 pr. n. št. v knjigi »Anabasis« (vojni pohod perzijskega kralja Kira) navedel ukrep nekega vojskovodje, ki je dal oknjem oviti kopia z vrečami, da se niso preveč ugrezali v sneg.
Pytheas, pomorščak iz Marseiila v Franciji, je raziskoval morja na severu Evrope in že v 4. stoletju pr. n. št. nordjijski tip smuči.
- Strabon (58 pr. n. št. do 25 n. št.), geograf grškega rodu iz maloazijske Kapadokije, opiše ovijanje konjskih kopit z vrečami kot pred njim Ksenofon.
- Rimljan Plinij starejši823 –79 n. št.) je pisal o Hipodih, to je o »ljudeh s konjskimi kopiti«.
- Arianos poroča za časa rimskega vladanja Trajana o pohodu rimskih legij s krpljami preko Armenije med osvajalskimi vojnami od 101 do 106 n. št.
- Rimski zgodovinar Tacit (55_120 n. št.) v knjigi Smrt Germanov omenja smuči pri opisih življenja Laponcev.
- Prokopij iz Cezareje in menih Giordano sta v 6. stoletju n. št. pisala o nordijskih plemenih, ki hodijo z deskami na nogah.
- Kitajski zapiski iz obdobja dinastije Tang (618-907 n. št.) pričajo o razvoju krpelj in smuči.
Iz navedenih dokumentov je razvidno, da so smuči omenjene šele pri omembi laponskih narodov, vsi drugi južneje so uporabljali krplje. | 
Krplje so bile predhodnica smuči (švedska brošura Västerbotten 2.84).
Ukrajinec Grigori M. Burov je v sedemdesetih leti 20. stoletja izkopal na arheološkem območju Vyk I domnevno najstarejšo smučko (ocena –7.000 do –5.000 pr. n. št.).
Domnevno najstarejši petroglih, ki ga je ocenil Rus Glyssedski z letnico -6.000 pr. n. št., prikazuje lovca na smučeh, ko zasleduje losa.
Norveški otok Rødøy hrani petroglif lovca na smučeh, ki se je maskiral v zajca, da bi zavedel divjad. V rokah drži kolec v obliki vesla, ki je bilo primerno za odrivanje v globokem snegu iz –3.500 pr. n. št. (Jean_Jacques Bompard s sodelavci, tudi avtorjem tega prispevka: Encyclopedie du ski, 2005).
Smučka iz Kalvträska na Švedskem, najdena leta 1924. Dolga leta je veljala za najstarejšo najdeno smučko iz -3.200 pr. n. št. (prospekt Smučarskega muzeja, Umeå, Švedska).
Švedski tekač Erik Wäpling s smučko iz Kalvträska in v drugi roki za primerjavo Elan tekaško smučko (brošura Västerbotten 2.84).
Del petroglifa iz švedske Bökste (-1.050 pr. n. št.): podoba smučarja je hkrati logo Smučarskega muzeja v kraju Umeå (brošura istoimenskega muzeja).
Petroglif blizu Belega morja, Rusija (-200 pr. n. št.): to ni vleka na smučeh (norv.: skijøring) temveč lovec na smučeh. V rokah drži lovno napravo, ki jo zažene losu pod noge, da se vrv zaradi obteženih koncev vrvi ovije okoli nog in prepreči živali gibanje (vir: nova ilustracija arhiv Aleš Guček).
Ostanki švedskih prazgodovinskih smuči iz Farnesa na Švedskem (brošura Västerbotten 2.84).
Del norveške smučke iz okoli –300 pr. n. št. v Muzeju Tromsø.
|
