Primerjalni slovenski smučarski dogodki s svetovnimi, razvojnimi ali posebnostmi, imajo častno mesto v svetovnem razvoju smučanja, brez mitoloških razsežnosti poudarjanja smučarske zgodovine Slovencev ob nepravem času, na napačnem kraju in iz nekompetetnih ust:
1. Bloško ljudsko smučanje: Do sedaj edini zabeležni pojav smučanja v srednji Evropi (Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, 1689).
2. Bajtarstvo: Edinstven pojav na svetu najema pastirskih stanov pozimi, ko so meščani začeli leta 1930 na Veliki planini s to dejavnostjo.
3. Rojstvo in razvoj poletov v Planici leta 1934 (gradbenik Ivan Rožman po naročilu Josa Gorca prvi narisal načrte in zgradil "mamutsko 90 m skakalnico skakalnico", kot jo je poimenoval norveški reprezentant Sigmund Ruud. Njegov brat Birger je skočil 92 m, najdlje tedaj na svetu. Inž. Stanko Bloude je hkratim narisal "le"; 80 m skakalnico po pravilih FIS, ki ni bila sprejeta s strani Josa Gorca. Bloudek je leta 1935 in 1936 to skakalnico povečal na 100 m. Avstrijec Sepp Bradl je leta 1936 prvi na svetu skočil - poletel preko 100 m, natančno 101,5 m. Joso Gorec, je leta 1938 na kongresu FIS v Lahtiju komaj izboril po nekaj letih delno priznanje planiških poletov.
4. Edinstvene partizanske smučarske tekme na okupiranem ozemlju, Cerkno 20. in 21.januarja 1945. Partizani so tekmovali v veleslalomu, skokih in patrolnih tekih, predhodnica današnjega biatlona. Ko sem iskal podatke o francoskih podobnih dogodkih v pogorju Vercors, središču francoskih "makizarjev" - partizanov, tam ni bilko poodbnega dogodka, niti drugje v Franciji. Norvežani prav tako nimajo podatkov o podobnih tekmah. Smučarske tekme med 2. svetovno vojno so organizirali le okupatorji, tako Nemci kot Italijani.
5. Prvo alpsko smučanje slepih na svetu. Norvežani so sicer tekli na smučeh že prej, slepi smučar s spremljevalcem. Tine je leta 1950 postavil slepega dijaka Pavleta Janežiča na smuči na Gorjušah in leta 1953 organiziral prvi tečaj slepe in slabovidne mladine na Okroglem pri Kranju. Po slovenskih smučarjih so alpsko smučanje slepih prevzeli še drugi smučarski narodi.
Drugih dogodkov in razvoja v Sloveniji ne bi mogli primerjalno postaviti ob ramo svetovnemu razvoju smučanja, čeprav smo na naše smučanje upravičeno ponosni, saj smo bili vedno "zraven". Tudi poudarjeni stranski lok smučke ni slovenski izum, a je to že druga zgodba ...
S starim slovenskim smučarskim pozdravom SMUK!
Aleš Guček | 
Edina bloška stara pogrebna smučka je ohranjena in razstavljena v Planeggu v Smučarskem muzeju nemške smučarske zveze (skica pogrebne smučke in prvi par fotografije z leve, 1936, objavljeno v Arbok 1938).
Fotografija smučarjev druščine Dren na Veliki planini iz leta 1921, preden se je začelo bajtarstvo leta 1930.
Norvežana Sigmund in Birger Ruud leta 1934 v Planici pod Rožmanovo 90 metrsko velikanko.
Tekme partizanov v veleslalomu januarja 1945 v Cerknem.
Slepi Gusti Škrabec je padel med tekmo v smuku v Bohinjski Bistrici na državnem prvenstvu slepih leta 1971. Trener Tine KJošir ga spodbuja, da bi čimprej vstal in nadaljeval tekmo. | | |
