Muzej Lilienfeld, Avstrija

Napisal Aleš Guček dne 09.02.2011.

Zibelka alpskega smučanja je na samem vzhodnem koncu Alp v Lilienfeldu v Avstriji. Mathias Zdarsky, po poklicu slikar, je zvedel za norveško smučanje. Vedenje o tem je botrovalo poletno prečenje leta 1888 na smučeh otoka Grenlandije Fridtjofa Nansena s spremljevalci. Zdarsky je naročil smuči in ko jih je dobil, je bil jezen, saj smučem ni bilo priloženo navodilo o uporabi te naprave za drsenje po snegu. Brez vsakega znanja smučanja ali zgledov je kar štiri leta poskušal vse mogoče. Naredil je tudi preko 200 parov različnih smuči in kovinskih vezi, saj so se mu zdele dolge norveške smuči preokorne in cevno streme neustrezno.

Izdal je svojo prvo knjigo leta 1896 z naslovom Lilienfeldska smučarska tehnika s 97 stranmi in 41 fotografijami. Že v naslednjem ponatisu dopolnil naslov z Lilienfeldska alpska smučarska tehnika. Alpska tehnika se je kasneje razvijala naprej iz Zdarskyjevega pluženja in plužnega zavoja v arlberško tehniko (Hannes Schneider, 1925). Plužni zavoji so bili še kako primerni za vijuganje po strmih alpskih pobočjih, kar so omogočile tudi slikarjeve krajše smuči in tudi prve kovinske vezi, ki so preprečevale zdrsevanje čevlja levo in desno od vzdolžne osi smučke. Te je tudi patentiral. Zdarsky je tudi naredil velik korak naprej glede razvoja poučevanja smučanja, saj so Norvežani učili le z besedami, poglej mene, kako smučam. Zdarsky je zaradi lastnih težav pri učenju drsenja na smučeh napisal metodično pot, ki jo je s pridom uveljavljal v praksi. Norvežani so seveda zelo nasprotovali novi tehniki smučanja in tudi v Avstriji so bili številni zagovorniki norveške telemark tehnike. Tako je nekoč Lilienfeld obiskal Avstrijec, ki so ga imenovali »Mlinar«, saj je vsakega zmlel, ki se ni strinjal z njegovim mnenjem. Zdarsky je zmlel njega, ko sta najprej Dunajčan in nato oče alpske tehnike smučanja zakrmarila po izjemni strmini. Mlinar se je po nekaj telemark zavojih na dolgih smučeh prekopicnil in skoraj razbil z glavo skalo. Zdarsky je elegantno v plužnih zavojih prismučal do njega in mu pomagal vstati. Mlinar je bil prepričan o koristnosti lilienfeldske tehnike, smučeh in vezeh, o čemer je poročal tudi na Dunaju. Prišel je tudi Norvežan, da bi se na lastne oči prepričal, kako je možno smučati v zavojih po preko 40 stopinjski strmini. Tudi on je doma na Norveškem prepričeval skeptike, da je bodočnost smučanja po strminah z alpsko tehniko. Nekaj več o Zdarskemu in slalomu je na isti spletni strani pod Zgodovina smučanja, Arhiv vsebin, Odkod alpsko smučanje in Slalom ni padel z neba. Mali, a zelo bogat in simpatično urejen muzej je v Lilinfeldu. Javiti se je treba na občini, da obiskovalca nekdo popelje po muzeju, saj je kustos umrl in ni več denarja za stalnega uslužbenca v muzeju. Aleš Guček – Smuček upokojeni (m)učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Muzejska hiša. Spomenik Mathiasu Zdarskemuj v parku v Lilienfeldu ob muzeju. Lilienfeldske smuči in maketa hriba, kjer je smučar Zdarsky. Zdarsky je poučeval starejše, dame, otroke in vojake, vseh preko 20.000. Zdarsky je bil vnet zagovornik smučanja z enim kolom, zaradi katerega sta prišla zelo navzkriž z oficirjem Georgom Bilgerijem, ki je uvedel uporabo dveh smučarskih palic. Plakat 75 let slaloma v Lilienfeldu. Na maketi Muckenkogla je vrisana slalom proga za tekmo z merjenjem časov tekmovalcev iz leta 1906. Sprva odkrito sprednje pero smučarske vezi, ki ga je Zdarsky kasneje utopil v smučko in pokril s poklopcem, da se v peresu ni nabiral sneg in zmrzoval, s čimer je bila funkcija peresa onemogočena. Pero je namreč omogočalo, da se je pero napelo med hojo ali zavoji, ko se je dvignila železna podložna plošča vezi pod podplatom in tako preprečilo, da čevelj ni zdrsnil iz čeljusti, saj ga je vzmet potiskala preko vzvoda naprej v čeljust. Bilgerijeve vezi iz obdobja po letu 1900, ki so razstavljene v muzeju. Poročnik Georg Bilgeri je bil navdušen smučar in vodil številne vojaške smučarske tečaje in pri poučevanju zagovarjal tako telemark (za enostavno smučanje po položninah in po ravnem) kot lilienfeldsko tehniko (za premagovanje strmin). Danes to tehniko imenujemo nordijsko-alpinska. Izumil je tudi svojo kovinsko vez s prečno postavljenim sprednjim peresom. Zdarsky je nasprotoval patentu Bilgerija celo na sodišču. To je odločilo, da Bilgerijev patent ni kopija patenta Zdarskega in končalo zgodbo. Čeprav sta oba ljubila smučanje, učila vojake in civiliste, pa se nikdar nista zbližala. Danes smo lahko obema hvaležni za razvoj alpskega smučanja.