Učitelji smučanja, 1. del

Napisal Aleš Guček dne 29.01.2013.

Zgodovina smučanja je doživela nov starostni mejnik. Če je od leta 1924 veljalo, da je najstarejša najdba sledov smučanja iz Laponske, dejansko iz Švedske, ko so našli smučko in kolec v Kalvträsku in so ugotovili starost 3.200 let pred našim štetjem. Norveški arheolog Gjessing je ocenil okoli leta 1950 po znanstveni metodi, da je skalna risba lovca na smučeh (petroglif) z norveškega otoka Rødøy in namesto dotedanjih letnic -2.500 in – 3.000 postavil – 3.500 pr. n. št. Rus Grigori Burov je v sedemdesetih letih 20. stoletja predstavil ostanke smuči, ki so jih postavili v -6.000 pr. n. št. Novo odkritje: altajsko ljudsko smučanje, ki ga v prvobitni obliki gojijo še danes na kitajskem delu pogorja Altai, velja za najstarejšega. Leta 2012 so našli skalno risbo, ki je ocenjena najmanj – 8.000 pr. n. št., kar bodo natančneje ugotovili naknadno. Ta zadnja najdba delno potrjuje doslej neverjetno teorijo, da se je smučanje selilo iz Koreje čez Kitajsko in Sibirijo končno ustalilo na Laponskem (Finska, Švedska, Norveška). Poučevanje smučanja je razmeroma mlado.

Smučanje je bilo v prvobitni obliki že od pradavnine namenjeno le kot pomagalo za preživetje. S smučmi so lažje lovili, se selili za divjačino. Nihče ni nikogar učil smučati, le posnemali so boljše smučarje. Ko se je smučanje iz Norveške (Laponske) začelo širiti po letu 1888 (naj spomnim na Nansnov s spremljevalci pohod na smučeh preko Grenlandije), so Norvežani začeli potovati po Srednji in Južni Evropi ter »učili« veščine drsenja na »dilcah«. Njihov način poučevanja je bil z vzkliki:« Poglejte mene! Tako se naredi!« To je bilo vse njihovo znanje metodike in pedagogike poučevanja.

Slikar Mathias Zdarsky iz Lilienfelda je bil prvi, ki se je resno lotil, kako se naučiti in kako učiti druge smučarskih veščin. Kmalu po letu 1890 je naročil smuči iz Norveške. Smuči so orodje in za vsa orodja so bila priložena navodila, kako jih uporabljati. Ves jezen se je sam samcat kot samouk lotil najprej orodja, smuči in stremen. Dolge, čez 230 cm dolge norveške smuči, niso bile primerne za hojo in spuste po strmih Alpah. Skrajšal jih je in tudi cevno streme je po številnih poskusih spremenil. Ne samo to, naredil je preko 200 poskusov oblike smuči in kovinskih smuči, da je leta 1896 naredil prve alpske smuči in vezi. Zdarsky je izdal leta 1896 svojo prvo knjigo o lilienfeldskem smučanju, kot je imenoval novi način smučanja v plužni tehniki. Knjiga je doživela številne ponatise z dopolnitvami pod novim naslovom Lilienfelder Skilauf-Technik, Eine Anleitung für Jedermann den Ski in kurzer Zeit vollkommen zu beherschen (Lilienfeldska tehnika smučanja, Navodilo za vsakogar naučiti se v kratkem času popolnega obvladovanja smučanja) lastno učenje smučanja). Ker je imel sam probleme, kako se učiti, je napisal prvi smučarski priročnik z natančnimi opisi rabe smuči, pedagoškimi in metodičnimi prijemi. Norvežani so še naprej mižali in alpske dežele so prehitele s smučarskim znanjem spustov po strminah nadkrilile severnjake.

Zdarsky je brezplačno učil smučanja čez 20.000 tečajnikov na organiziranih tečajih. Njemu je sledil avstro ogrski poročnik Georg Bilgeri, ki je izumil svojo kovinsko vez. Šolo smučanja je prilagodil tudi za potrebe vojske. Ko je v prostem času učil tudi civiliste, so ga kazensko preselili v Krkonoše. Njuno poučevanje smučanja je potekalo največ med enostavnejšimi in kasneje za bolje izurjene težje vzpone na goro. Temu je sledil spust v dolino. Opravili so dnevno le po en daljši spust. Oba sta na glavo postavila norveško poučevanje smučanja, seveda v pozitivnem smislu.

Alpsko lilienfeldsko tehniko je dobro obvladal pred 1. svetovno vojno mladi Hannes Schneider, rojen v Stubnu na Arlbergu v Avstro-Ogrskem cesarstvu. Schneider je po vojni izpopolnil alpsko tehniko z uvedbo najprej plužne kristianije s poudarjenim gibanjem gor-dol med razbremenitvijo za lažjo izvedbo zavoja. Ni se zadovoljil le s plužno tehniko, temveč je naredil zavoje s škarjastim položajem smuči. Nemec Fanck, znani filmski snemalec in režiser je s Schneiderjem leta 1925 posnel čudovit film, To čudovito smučanje. Schneider je v njem demonstriral visoko šolo alpskega smučanja. Leta 1926 sta še izdala knjigo z istim imenom. Metodika in pedagogika sta poleg tehnike igrala zelo pomembno vlogo.

Schneider je v St. Antonu ustanovil šolo smučanja za vzgojo učiteljev smučanja in tudi številne tečaje za druge smučarje. Njegov sedemdnevni tečaj je učence vpeljal v skrivnosti drsenja po ravnem in postopoma po blagem in nato tudi strmem pobočju. Tečaje je poživil po tretjem dnevu s celodnevnim izletom na smučeh s hojo po ravnem, v ključih na breg in nato s spusti. Zadnji sedmi dan pa dokaj zahtevni vzpon na bližnjo goro in spustom v dolino. Schneider ni samo spremenil tehniko alpskega smučanja in način poučevanja, temveč je razvil stacionarno smučarsko turistiko. Ker so smučarji prej vedno naleteli na nepresmučani sneg, ki jim je povzročal težave, je Schneider uvedel smučarske tečaje na istem pobočju blizu St. Antona. Smučarji in učitelji so si poteptali smučišče in krmarili po gladkem snegu. Različnost naravnih oblik v Arlbergu je omogočala pripravo smučarskega »torišča« za začetnike na položninah in tudi srednjih- in najbolj strmih progah. Turisti so bili blizu bivališč in hotelov, zato so lahko opoldne prekinili vadbo, šli na kosilo, namesto da bi, kot prej, nosili s seboj po hribih nahrbtnike z vso hrano, rezervnimi oblačili itd. Začel se je »stacionarni« smučarski turizem. Hannes Schneider je v filmu smučal po nepoteptanem snegu, da je pokazal svoje smučarske mojstrovine, medtem ko je poučeval svoje učence na dokaj gladkih progah. Zgodovinarji smučanja in učitelji smučanja smo zmotno trdili, da je pravi paralelni zavoj naredil Toni Seelos okoli leta 1935, ker se nismo poglobili ali poiskali filma in knjige Čudovito smučanje ali Čudovite smuči (Wunder des Schneeschuhs, 1925, 1926). Schneiderjevo smučanje v filmu in povzetek v knjigi to demantirata. Zgodovina nikoli ni dokončna.

Hannes Schneider bi lahko kaj žalostno končal. Ko je nacistična Nemčija priključila Avstrijo, se je tudi pri naših severnih sosedih začelo preganjanje Judov. Schneider je zaposlil v svoji šoli smučanja številne učitelje smučanja. Marsikateri je odšel po letu 1930 v ZDA, kjer so poklicno učili smučanje po arlberški (Schneiderjevi) tehniki. Schneider je moral v zapor, ker ni hotel pod pritiskom oblasti odpustiti učiteljea smučanja judovske krvi. Anglež Sir Arnold Lunn, ki je vpeljal leta 1928 z velikimi težavami slalom in smuk v Mednarodno smučarsko zvezo in s Schneiderjem istega leta tekmo Arlberg-Kandahar v slalomu in smuku, je začel boj za izpustitev Schneiderja. Pod pritiskom prijateljev iz ZDA na nacistične oblasti, je bil leta 1939 Schneider izpuščen. Takoj je z družino zapustil Avstrijo in se naselil v Cranmore, država New Hampshire v ZDA. Tam je ustanovil smučarsko središče in odprl svojo šolo. Prvič je obiskal rodno Avstrijo šele v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Nikoli pa se ni vrnil za stalno in je tudi pokopan v ZDA.

SMUK!

Aleš Guček - Smuček
upokojeni (m)učitelj smučanja

Kopiranje vsebine brez dovoljenja avtorja je prepovedano.

Novo odkritje! Skalno risbo smučarja (petroglif) so našli leta 2012 na kitajski strani pogorja Altai na meji z Mongolijo. Prva ocena starosti je 8.000 let pred našim štetjem, kar je najstarejša najdba sledov smučanja. Petroglif je drugi kamenček k nekdanji neverjetni teoriji, da se je smučanje iz Koreje selilo preko Kitajske, Sibirije na Laponsko. Prvo odkritje v potrditev te teorije je iz okolo1980, ko so našli v Rusiji ostanke krivin smuči iz okoli 6.000 let pred našim štetjem. Sedaj vsi nestrpno čakamo odkritje v Koreji.	Smuči so služile za lov na divjačino, kot kaže risba iz Smučarskega muzeja Umeå na Švedskem.	Mongolski lovec.
Laponci na lovu, kot so jih upodobili leta 1712.	Samojedi iz Sibirije so veljali za roparsko pleme. Pozimi so na smučeh napadali druga plemena, ki so pridno pridelala in shranila hrano za zimo. Lenim Samojedom je bilo enostavneje tem krasti zaloge in so jih med ropanjem okrutno pobijali.	Lov na smučeh v prvobitni obliki se je dolgo ohranil. Na sliki laponski Samiji, pripravljeni za odhod na lov (1909).
Sondre Norheim (1825 -1897) iz pokrajine Telemark je ponesel po letu 1870 smučanje telemark v Kristianijo (današnje Oslo).	Sondre Norheim se je rodil in živel z brati in sestrami ter starši v enoprostorski koči brez vetrolova v malem zaselku z okoli desetimi hišami na pobočju vasice Øverbø nad Morgedalom, Telemark, Norveška.	Postelja staršev v Øverbøju.
Aleš Guček sedi pred odprtim ognjiščem v Sondrejevi koči.	Norheim je podaljšal zadnji del pletenice stremena. Opetnico je namestil okoli pete čevlja in s tem preprečil prehitro snemanje čevlja iz prstne zanke. S takim izumom je tudi lažje skakal in dosegal številne zmage. Začel je prvi s skoki brez uporabe kolca za oporo med doskokom.	Usnjeno obuvalo so z notranje strani obložili s suho travo ali slamo, da je bilo stopalo bolje zaščiteno pred mrazom.
Sondre Norheim je bil že v fantovski dobi odličen smučar. Tako je preskočil očetovo hišo, da so se v njej vsi prestrašili - kaj pa zdaj leti nad našimi glavami? Slika je vzeta iz filma, ki so ga posneli o Sondrejevem življenju.	Norvežani so hodili v Srednjo Evropo in učili s »Poglej me!« telemark tehniko krmarjenja. Na sliki Marius Erikson, oče znanega olimpijca Steina, je okoli leta 1905 takole smučal v Franciji.	Ni kaj! Francoz Alfred Couttet je leta 1907 odlično obvladal telemark zavoj.
Marjan Batagelj iz Ajdovščine, smučar po starem, prikazuje osnovni telemark položaj.	Marjan Batagelj je »izpilil« staro tehniko telemark zavoja do skrajnih meja.	Aleš Guček pred spomenikom Sondreja Norheima pred Smučarskim muzejem v Morgedalu (Norsk skieventyr). Enak spomenik so mu postavili v ZDA, kamor se je preselil s številno družino zaradi ekonomskih razlogov.
Prva znamka z motivom smučanja je (zanimivo) izšla leta 1924 na Madžarskem z motivom telemark smučarja.	Prečenje Grenlandije na smučeh leta 1888 Norvežana Fridtjofa Nansena s spremljevalci je sprožil s knjigo iz 1889 širjenje smučanja z Laponske v Srednjo in Južno Evropo.	Mathias Zdarsky je 1896 utemeljil plužni položaj smuči in krmarjenje v zavojih v plužni tehniki.
Položaj smučarja na strmem pobočju pred spustom (Mathias Zdarsky 1986).	Mathias Zdarsky med smukom poševno.	Ob progi na Muckenkoglu leta 1905.
Slikar Mathias Zdarsky je poleg nove oblike in dolžine smuči izumil še zaščitni šotor za vojsko, toplo zložljivo ogrinjalo, v katerega se je vojak zavil in zaščitil pred mrazom.	Zdarsky med poučevanjem smučanja avstro ogrskih oficirjev.	Zdarsky je poučeval smučanja okoli 20.000 učencev. Med njimi tudi številne vojake.
Mathias Zdarsky: prva knjiga lilienfeldske tehnike (alpskega( smučanja, 1896.	Avstrijec Hannes Schneider, iznajditelj arlberške tehnike alpskega smučanja (1925).	Knjiga arlberške tehnike, ki stra jo spisala Fanck in Schneider (1926).
Osnovna šola smučanja: hoja po ravnem (Schneider, 1926).	Obrat na mestu (Schneider, 1926).	Plužni položaj smučarja (Schneider, 1926).
Plužni zavoj, pri katerem je Schneider uvedel razbremenitev in obremenitev z gibanjem gor – dol, nem.: Hoch – Hocke (Schneider, 1926).	Hoja na krajšo smučarsko turo (Schneider, 1926).	Spust med krajšo smučarsko turo (Schneider, 1926).
Med spustom s strmine na položnino, ko so smučarji drseli celo z drsalnim korakom (Schneider, 1926).	Terenski skok je bila že prvina smučarskih »kanonov«, kakor so rekli odličnim smučarjem (Schneider, 1926).	Tudi škarjasti zavoj je bil vrhunec smučanja (Schneider, 1926).
Paralelni zavoj ali čista kristianija: kinogram iz filma Fancka in Schneiderja Čudovite smuči – Wunder des Schneeschuhs iz leta 1925.	Paraleni zavoj od blizu (Schneider, 1926).	Prečni skok je odlični smučar izvedel na strmini v južnem ali kložastem snegu (Schneider, 1926).
Ne samo Norvežan Sondre Norheim tudi Tirolci so se radi postavljali s skoki preko zasneženih streh na Arlbergu (Schneider, 1926).	Avstrijsko ministrstvo je priznalo zasebno smučarsko šolo Hannesa Schneiderja za državno in je učitelj smučanja, ki jo je uspešno končal, prejel diplomo in značko, ki jo je moral med poučevanjem smučanja obvezno pripeti na obleko na vidno mesto. Napis na znaku: STAATLICH GEPRÜFTER SKILEHRER (državno izprašani učitelj smučanja).