Nansen je bil kustos muzeja v Bergnu. Rad je poslušal in prebiral divje zgodbe junakov, ki so se podajali v belo puščavo, surovo smučarsko in ledeno deželo severnih predelov. Predvsem ga je zanimala Grenlandija, ki jo je sicer le del, a še največ raziskal Šved Nordskjøld. Nansen ga je obiskal in Šved ga je podžgal, da se je Nansen začel resno pripravljati na odpravo. Opozoril ga je, da je čas odprave sicer v poletnem času, vendar bo na Grenlandiji, posebno verjetno v notranjščini vladala prava zima s temperaturami globoko pod ničlo in morebitnimi močnimi vetrovi, ki bo rezal v nepokrite dele kože.
Za pot se je skrbno pripravil, tako glede obleke, obutve, vlečnih sani in posebej prilagojenih smuči. Obutev je naredil po vzoru Laponskega plemena Samijev, da so bili iz nepremočljive kože. Sanice na vlečnih saneh je še dodatno utrdil, da se ne bi zlepa lomile. Poznane norveške smuči je posebej oblikoval, nekatere celo obbil s pločevino po drsni ploskvi, da bi bolje drsele po neznani zamrznjeni pokrajini in da se jih ne bi preveč oprijemal nesprijeti sneg. V pločevinke je nabasal neko zelenjavo, slabega okusa, vendar užitno, ki jo je bilo moč zaužiti v vseh oblikah. Nansen je dobro poznal težave pomanjkanja vitaminov, ki bi lahko povzročili skorbut.
Usnjeno norveško streme je izboljšal, da bi zdržalo več časa pod obremenitvami, poleg tega boljši oprimek čevlja na prstih in petah, da se smučka ne bi sezuvala. Zelo dolge smučke je skrajšal, da so bile okretnejše in tudi lažje. S seboj je vzel večje število smuči, če bi se poškodovale in bi imeli zadosti rezervnih. Seveda ni manjkala zaloga jermenja za popravila in nadomestila.
Vodja odprave je moral zbrati še ustrezne spremljevalce. Odločil se je za razpis in v njem iskal dva oficirja, izkušenega smučarja ter dva Laponca, ki naj ne bi bila starejša od tridesetih let. Ko je spravil skupaj moštvo šestih navdušencev, so ti morali priseči, da se zavedajo, da je odprava nevarna in morda nihče ne bo več ugledal rojstnega kraja.
Nekateri norveški časopisi so o odpravi pisali z občudovanjem, nekateri so se delali norca, saj so omenjali skupne večerje z belimi medvedi, priporočali udeležencem v svrho prihranka denarja le enosmerne karte za vožnjo z ladjo do Grenlandije. Nansena in člane odprave pisanje ni vrglo iz tira. Vkrcali so se na ladjo, ki jih je spustila z vso opremo na ledeno ploščo blizu zahodne obale Grenlandije. Ne da bi vedeli, so bili prepričani, da bo morski tok gnal ledeno ploščo proti obali, kjer bodo naleteli že v morju na trden sneg, povezan s kopnim. Povratka nazaj ni bilo, saj se je ladja takoj napotila nazaj na varno Norveško.
Med plovbo na plošči so zelo daleč opazili dva eskimska čolna, ki pa sta nadaljevala svojo pot proti severu, da ne bi jih veslača opazila. Tako so počasi pluli sem in tja in končno dosegli obalo ter začeli svoj pohod v notranjščino. Nansen je pisal dnevnik, Laponec Balto svojega. Balto je tako nekega večera napisal približno takole:«Ti norci so celo jadrali na saneh!« Nansen je namreč sešil nekaj manjših jader, ki so jih pripeli na sani. Ko je bila ravninska pokrajina gladka in po dolgih kilometrih brez nevarnih serakov in ledeniških razpok, ko je potegnil ustrezen veter, so odlično jadrali in naredili v kratkem času ogromno pot, za katero so prej rabili dneve in dneve.
Zahvala gre razmišljajočemu Nansenu, saj so koristno uporabljali vso opremi, ki so vlekli možje za seboj na saneh, seveda vsak približno enako obremenjene.. Tako so dosegli zahodno obalo otoka, kjer pa ni bilo nič, razen morja, obale in tamkaj živečih živali. Nihče ni bil ranjen, vsi so prišli živi in zdravi, brez vsakih ozeblin ali drugih posledic tega napornega in nevarnega dejanja Nansen je s spremljevalci naredil primitiven čoln iz šotorskih kril z oporo palic šotorov in je z enim kolegom začel svojo pot proti jugu. Tam bo zagotovo naletel na znano ribiško pristanišče. Z drugimi čolni se bodo kasneje vrnili po preostale štiri spremljevalce, ki so uživali počitek ob obali.
Ko sta dosegla pristanišče, so tamkajšnji prebivalci široko odprli oči, saj niso pričakovali članov odprave. Zadnja ladja v tem letu pred zimo bo zapustila pristanišče. Tako je Nansen uspel napisati pismo, ki ga je izročil kapitanu, v katerem je svet obvestil o svojem pohodu s spremljevalcu. Ni hotel na ladjo, temveč se je vrnil po svoje kolege, ki so ga čakali ob morju.
Na Grenlandiji so preživeli zimo. Nansen je po dnevniku pisal knjigo, drugi so se zabavali na svoj način. Naslednje poletje so se zmagovito vrnili s prvo ladjo preko Škotske na Norveško, kjer jih je v Kristianiji (današnjem Oslu) pričakalo vse črno ljudi. sporočil o uspešnem pohodu odprave.
Nansen je s svojim pohodom dokazal koristnost uporabe smuči, za kar je zvedel ves v zimi s snegom pokrit svet, saj je bila njegova knjiga prevedena v številne tuje jezike. Sledila so številna naročila norveških smuči, Norvežani so potovali na jug, da so pozimi kazali svoje veščine na dveh dolgih deščicah, ki so jih sprva imenovali v Sloveniji snežke in ne po bloško smuči.
Kogar zanima izjedmno Nansovo prečenje Grenlandije, naj vzame v roke slovenski prevod knjige Na smučeh preko Grenlandije, saj Nansen ni pisal suhoparno.
Aleš Guček – Smuček,
Učitelj smučanja v pokoju
Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja. | 
Norvežan Fridtjof Nansen: avtoportret
Člani odprave Fridtjofa Nansena na Grenlandijo 1888. Laponca s pokrivali Samijev.
Nansen s spremljevalci na smučeh preko Grenlandije leta 1888 (grafika Andreas Bloch).
Laponec Balto, član odprave je v svoj dnevnik napisal, da so ti norci celo jadrali na smučeh z vlečnini sanmi (grafika Andreas Bloch).
Andreas Bloch (Norveška): Portret Fridtjofa Nansena (1891).
Knjiga Fridjtofa Nansena v norveščini o pohodu preko Grenlandije. Skice v knjigi narisal norveški slikar Andreas Bloch po Nansenovi pripovedi.
Nansenov čoln, s katerim je s spremljevalcem plul na zahodu proti pristanišču po opravljenem prečenju Grenlandije (Skimuseet Holmenkollen, Oslo).
Anglež Frederick Jackson in Fridtjof Nansen nista bial ravno prijatelja. Srečala sta se leta 1896 na Zemlji Franca Jožefa na otoku Ostrov Nortbruk. Nansen mu je zameril, da se Jackson hvalil, da je rešitelj, kar je bilo daleč od resnice, saj je bil le«raziskovalec« kot Norvežan.
Avtor tega prispevka leta 1998 z Nansenovo originalno smučko, s katero je Norvežan prečil Grenlandijoleta 1888 (Skimuseet Holmenkollen, Oslo).
|
