Smučarski klub Ull nad Holmenkollnom je zgradil svojo smučarsko kočo okoli 1895. Leta. Člani so lahko le moški in največ 23 smučarjev, ki pa so morali posebno izkazati v smučanju: olimpijski prvaki, osvajalci belih puščav Arktike ali Antarktike, izumitelji smučarske opreme in podobno. Okensko polico krasi marmorni kip smučarja. | 
Desno boginja smučanja Skadi, ki je zbežala z Islandije svojemu možu in je na Laponskem »divje« smučala in lovila divjad. Še enkrat se je poročila in gnala svojega moža na smučeh. Nikoli pa ni smučala z laponskim bogom smučanja Ullom. | 
Pleme ruskih lovcev Samojedev so uporabljali krajše smuči, ki so jih zgodovinarji uvrstili med južni tip smuči. Risba kaže še pripravo, podobno smučem, s katero so hodili poleti po zamočvirjeni pokrajini. |
Laponski narod, ki so si nadeli ime Sami, še danes bivajo na območju severne Skandinavije na Norveškem, Švedskem, Finskem in v ruski Kareliji. Bili so odlični smučarji – lovci. Zimska obutev je bila iz kože in znotraj vložena slama, da jih je ščitila pred mrazom. Spredaj nad prsti je bil čevelj ukrivljen, da ni stopalo zdrsnilo iz prstne zanke na smučki (19. Stoletje in morda še prej). | 
Pomagalo – zaviralo, ki sta izumila Avstrijec Thirring in Nemec Luther 1938. S takim netopirskim plaščem so tekmovalci na ozkih strmih delih proge smučali vzravnano in odročenimi rokami, da so zmanjšali hitrost. Na manj strmih predelih pa so pritegnili roke in smučali v počepu, da so zmanjšali zračni odpor, kot avtor izbora teh slik na klubski tekmi SD Novinarja maja 1999 na plazu pod Prisojnikom. | 
Prva patentirana varnostna smučarska vez Kurioses iz leta 1898. Če je smučar padel naprej, naj bi se petna vzmet dvignila in osvobodila čevelj. |
Norvežan Stein Eriksen, olimpijski in svetovni prvak leta 1952 in 1954 se je odselil v ZDA in tam ustanovil smučarsko šolo. Goste je privabljal tudi z akrobatskimi nastopi. | 
Janko Štefe je skočil na partizanskih smučarskih tekmah januarja 1945 v Cerknem kar s pištolo za pasom (na desni strani) in osvojil 3. mesto. | 
Norvežan Sondre Norheim iz malega zaselka Øverbø v pokrajini Telemark je izumil novo streme in telemark način smučanja ponesel v Kristianijo okoli 1870, kjer je zmagoval na tekmah. Že kot otrok je bil odličen smučar in kot fantič preskočil streho koče, kjer je stanoval. Posnetek je iz kasnejšega filma o Norheimu. |
V začetku 20. stoletja so francoski poštarji v Alpah raznašali pisma ma smučeh. | 
Norvežan Fridtjof Nansen je s spremljevalci leta 1988 prečil Grenlandijo na smučeh. Njegov tovariš iz Laponske Balto je v svoj dnevnik zapisal: »Ti norci so na smučeh celo jadrali.« | 
Herbert Wentscher je leta 1951 v olju nakazal, da bodo s poleti skakalci poletetli prav do sonca. |
V eni od sob na Smučarski zvezi Nemčije v Planeggu pri Műnchnu visi ta izzivalna slika smučarke. | 
Kurenti so sovražniki smučanja, pa kljub temu skačejo, največ na Zlati lisici, kjer jih zelo podpirajo. Ker kurenti s poskakovanjem odganjajo sneg, ga zato v Areni v Mariboru kronično primanjkuje. Rimljanski senator Kato je vsak svoj govor končal: Sicer pa menim, da je treba Kartagino porušiti! Jaz vzklikam: Sicer pa je treba kurente porušiti! Namesto njih bi lahko Mariborčani na Zlati lisici kazali njihovega pohorskega ljudskega smučarja iz 1866, če ne celo bloške smučarje iz 1689, ki so smučarji in ne smučarski šamani. | 
Laponski bog smučanja Ull (tudi Ullr) je še danes zelo cenjen, čeprav nismo več verniki v več bogov, kot v času starih Slovanov, antičnih Grkov in Rimljanov. Poleg smučanja za zabavo je bil tudi lovec. Grafika je iz 17. Stoletja. |
Tak padec je bolj značilen za nevešče drsalce. Komentatorji na televiziji govorijo med temo smuka o drsalcih, zato ni čudno, da marsikdo tudi pade kot drsalec. Še prej na tekmi slaloma zaradi prestavitve težišča na zadnje dele zareznih smuči. | 
V Virginiji, Minessota v ZDA so postavili tae rogovile, da bi na njih skakali poklicni smučarji na tako imenovanih »karnevalih smučanja«. Datum 1915 je zapisan pod sliko. Nekako zelo velika naprava, saj je leta 1915 najdlje skočil Norvežan Amble Ommundsen doma v Vikollnu 54 m. Dve leti prej pa Norvežan Ragnar Omtvedt 51,5 m v ZDA v Ironwoodu. Morda je bila skakalnica v Virginiji le v okras, saj na njej kljub velikosti ni bila dosežena največja daljava na svetu. »Nagradno vprašanje«: kje in kako je prišel skakalec na vrh zaletišča z dolgimi smučmi na rami? | 
Edine znane na svetu pogrebne smuči izvirajo z Bloške planote. Edina ohranjena ena pogrebna smučka je v Smučarskem muzeju Smučarske zveze Nemčije v Planeggu. Par je dobil leta 1936 Nemec Karl Josef Luther med obiskom na Blokah, ki so mu ga podarili odborniki Jugoslovanske zimsko športne zveze s sedežem v Ljubljani. Zavili so ga v zlat papir, da so poudarili vrednost. Ena smučka se je izgubila. |
Kakšno krasno obdobje, ko Mednarodna smučarska zveza še ni pisala pravil smučanja in tako dala moškim pravo mesto! Francoska razglednica iz 1910. Istega leta so ustanovili v Kristianiji (današnjem Oslu) Norvežani, Finci in Švedi Mednarodno smučarsko komisijo, predhodnico Mednarodne smučarske zveze, ki je bila s tem imenom ustanovljena leta 1924. | 
Gay Couttet iz Chamonixa je leta 1905 s fotoaparatom dokazal, da smučajo tudi avtomobili in za seboj vlečejo smučarje. | 
Znani nemški režiser Luis Trenker je leta 1938 posnel s kolegico Leni Riefenstahl smučarski film Bela omama (orig. Der weisse Rausch). Samomorilski skok, ki se je s posnemovalci končal … (naslednja slika). |
Bela omama je po množičnem skupinskem skoku postala Bela jama. | 
Zaradi hude zime v Rusiji so Nemci začeli zbirati smuči, da bi njihovi vojaki lažje napredovali proti ruski vojski. Okoli 1,5 milijona smuči je nacistično zavedni nemški narod predal. Na fronto jih je prišlo okoli 25.000, pa še te so bile neuporabne, saj smučarske vezi niso bile prilagojene nemškim vojaškim čevljem. Nekaj smuči so priredili za močnejše in toplejše vojaške čevlje. Ni znano, če so Nemci sploh napredovali na smučeh, pač pa je znano, da so vse zbrane smuči žal končale na smetiščih. Nemška predvojna odlična alpska smučarka, večkratna svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu, je bila navdušena podpornica nacizma in je zastavila svoje ime in telo, da so zbirali smuči za fronto po vsej Nemčiji (knjiga Gerda Falknerja Skier fűr die Front). | 
Norveška vleka smučarja (orig. Skijøring) je poznala vleko s severnim jelenom in konjem. Farncozi še z avtom. Rudi Stopar, rezervni alpski tekmovalec za olimpijske igre leta 1936, je leta 1938 upodobil slovensko vleko smučarja, ki se je končala s klobasami, pečenicami in krvavicami. |
Albin Novšak, večkratni državni rekorder in prvak v skokih, je blizu Kranja postavil poleti 1936 skakalnico. Površino je obložil s slamo in treniral na njej, ko ni bilo snega. | 
Nemški vojaški čevelj med 2. svetovno vojno iz leta 1941 za mrzle zime v Rusiji, za katerega so izdelali še posebne čeljusti za smučarske vezi. | 
Lepe capice leta 1931 so bile več vredne od znanja smučanja. |
Novinarji in komentatorji na nacionalni televiziji poznajo skakalce, ki so skočili brez doskoka. Še danes krožijo kot sateliti po zraku in jih bo treba sklatiti z neba. Obstoja še doskok na hrbet iz leta 1956 na 60 m skakalnici v Šiški, nasproti bolnišnice Petra Držaja. Iztek je bil na koncu močno dvignjen na leseni konstrukciji, ki je molela daleč čez in visoko nad cesto. Narod naš dokaze hrani: komunistični politiki so se odločili, da klubi ne smejo biti lastniki športnih naprav in drugih nepremičnin. Smučarski klub Enotnost iz Ljubljane (17 krat ekipni smučarski prvak Jugoslavije) je izgubil Hotel Vitranc v Podkornu in omenjeno ljubljansko skakalnico blizu Galetovega travnika. Šišenski župan Miran Goslar, kasneje tudi direktor Mercatorja, je vzneseno sledil partijskemu nalogu in vzel skalnico napravo klubu. Ta je začela propadati in postala nevarna za obiskovalce Rožnika. V zaletni zidani stolp (stoji še danes) se je vselil prosilec za dodelitev stanovanja v Šiški, ki ga pa ni dobil Goslar je naložil klubu Enotnost, da poskrbi za vzdrževanje skakalnice in da prosilcu priskrbi stanovanje. Predsednik kluba Maks Završnik, ki je bil uslužbenec Udbe se je upal Goslarjevo zahtevo glasno zavrniti in skakalnica v lasti občine Šiške je veselo naprej ogrožala, predvsem mlade, ki so lazilo po podrtiji. Omeniti velja, da si je skakalne tekme, tudi za srednjevropski pokal Kongsberg ogledalo od 15 do 20.000 gledalcev. Za nameček je Goslar še prepovedal smučanje na bližnjem Galetovem travniku, kjer je bilo po 5.000 gledalcev, ko je bila organizirana slalom tekma z nastopom vseh reprezentantov z Mulejem in Štefetom na čelu. | 
Prof. Zehetmeyer iz Avstrije je bil zagovornik zareznega smučanja. Izdelal je kovinskega smučarja do pasu, ki ga je spuščal po deski, prevlečeni s tkanino. Smučar, čeprav samo narejen do pasu, je za čuda krmaril v zavojih navzdol, ne da bi ga kdo usmerjal. To naj bi bil dokaz, da z »nove zarezne smuči« zavijajo same«. To so povzeli trije starejši slovenski učitelji smučanja in skušali prepričati učence in strokovnjake, da »smuči zavijajo same«. To ni res, saj tudi kovinski smučar ni imel prvin biomehaničnih lastnosti. Pa tudi smučar mora vsaj nagniti kolena levo in desno, da naredi zavoj. Smučka pa sama zavije proti bregu le med smukom poševno, ne pa preko vpadnice, če smučar stojim kot kolos na njih. | 
Slovenski šerpa Urbančkov Tonček iz Stare Fužine v Bohinju je spremljal turne smučarje po Triglavskem pogorju in starejšemu Josu Gorcu odvzel nahrbtnik ter ga s svojim tovoril za dvema smučarjema (1957). |
Kapetan vojske Kraljevine Jugoslavije Karl Tauber je leta 1933 napisal knjigo Smučke in smučanje. Naslovnica je s skico vojaka, medtem ko je knjiga namenjena šoli smučanja civilistov. Na skici je naivno naslonil strelec puško na smučarski palici. Kakšno stabilnost je dosegel, ve samo avtor skice. | 
Smučka sama brez smučarja razi po snegu, da ta kar frči naokoli. Primer smučanja brez smučarja. Resnici na ljubo je hotel avtor na skici poudariti, kako je smučka koristna premikanje po globoki snežni odeji. Iz knjige Roberta Kumpa Smučar iz leta 1948. | 
Teptanje snega z dvema človeškima silama. Tako so teptali sneg ob žičnicah v ZDA in po Evropi po letu 1950. Že pred 2. svetovno vojno so izumili goseničarje, da so vlekli smučarje za seboj, niso pa se spomnili motornih teptalnikov vse do okoli 1960. |
Tine Košir je sam vodil tečaj slepe in slabovidne mladine leta 1953 na Okroglem pri Kranju. Ker si zlomil gleženj, je šel v bolnišnico po mavčno oblogo. Da ne bi prekinil tečaja in razočaral mladcev, je poučeval smučanje kar z mavcem. | 
Nočno smučanje. Nič novega, le način osvetljevanja je bil leta 1930 malo drugačen, kot je danes pod reflektorji. | 
Avgust Jakopič – Gustl, olimpijec leta 1936, je v Planici pokazal, kako bi leteli smučarji dalj, če bi glavo vtaknili med smuči. Začetek V sloga? |
Robert Kump, avtor treh knjig o smučanju, je okoli leta 1934 sestavil križanko. Tako so smučali s svinčnikom še nesmučarji po časopisu. Seveda je križanko malo poenostavil, da se je izšla. Tako je ŠEJK ŠEIK in HANNESSCHNEIDER je novo ime za znanega izumitelja arlberške alpske tehnike leta 1925 Hannesa Schneiderja. | 
Filip Gartner je najprej skušal na Pohorju najti z vrtalko nafto ali zemeljski plin. Ker mu to ni uspelo je s kiklopsko napravo prvi na svetu začel postavljati kolce za alpske proge. | 
Tudi mrtva narava se ima rada. Avstrijski plakat. |
