Odkod alpsko smučanje

Napisal Aleš Guček dne 14.11.2009.

Odkod alpsko smučanjePlezanje je dobilo ime po Alpah - alpinizem. Smučanje s hriba v plužnih in kasneje paralelnih zavojih prav tako – alpska smučarska tehnika. Smučanje se je razmahnilo v srednji in južni Evropi po pohodu Norvežana Fridtjofa Nansena s spremljevalci na smučeh preko Grenlandije leta 1888. Mnogi so naročali smuči iz Norveške, da bi preskusili te »snežke« ali originalno ski na snegu. Slikar Mathias Zdarsky iz Lilienfelda v Avstro-ogrski monarhiji na vzhodnem obrobju Alp je dobil par dolgih norveških smuči v začetku 1890-ih letih. Kmalu je ugotovil, da 2 metra in 94 centimetrov dolge, 8 cm široke in 2,750 kilograma težke z usnjeno prstno stremenico in petno stremenico iz šibe približno slab mezinec debele, oblečene v usnje, ni primerno orodje niti za hojo po ravninskem predelu Alp, kaj šele za drsenje po strminah. Ne da bi dobil navodila, kako uporabljati smuči, niti ni nikoli videl smučati Norvežane, se je jezen lotil preoblikovanja smuči in stremena v vez, kar je globoko zaznamovalo razvoj smučanja, seveda z velikim nasprotovanjem Norvežanov in njihovih pristašev v Alpah. Po priznanju pa so še vedno kuhali svoj rilec in skušali z zavistjo na vsak način zmanjšati pomembnost rojstva in razvoja alpskega smučanja.

Zdarsky je bil sprva razočaran, nato jezen, ker k smučem ni bilo priloženih navodil, kako jih uporabljati, kot sem že napisal uvodnem odstavku. To sem poudaril še enkrat, da bo bralec vedel, zakaj je v nekaj letih naredil okoli 200 parov različnih smuči in vezi, dokler ni v svoji knjigi Lilienfelder Skilauf-Technik (Lilienfeldska smučarska tehnika), ki je izšla novembra leta 1896 javnost predstavil svojih odkritij. Zdarsky je predstavil svoje smuči in kovinske vezi, s katerimi je lahko v njegovi izumljeni plužni tehniki varno smučal, brez padcev, ali vsaj redke »pike« v snegu med zavoji po alpskih strminah, presegajočih tudi 45 stopinj, kar z dolgimi norveškimi smučkami ni bilo mogoče.

Poleg nove tehnike je napisal prve smučarske metodične napotke. Zavedal se je, da brez »navodil« uporabe smuči in načina smučanja, česar je bil sam deležen, smučar poti krvav pot, da po dolgem času »pogrunta«, kako smučati. Norvežani so hodili v srednjo in alpsko Evropo, se ponosno postavljali na smučeh. Učili so le na način: «Poglej me in naredi isto!« To je bilo vse pedagoško in metodično znanje sicer izjemnih norveških smučarjev v teku, skokih in med telemark zavoji na položnini. To je bilo tudi vse. Nikakršnega občutka za učenje smučanja. Norvežani so se pač «rodili s smučmi na nogah« in šole smučanja niso potrebovali, saj do to počeli s posnemanjem starejših vse od zgodnjega otroštva.

Zdarsky je organiziral brezplačne tečaje in učence na lilienfeldskih smučeh z lilienfeldskimi vezmi, kot jih je avtor poimenoval, uspešno učil in naučil uporabo smuči, ne samo za premagovanje zasnežene pokrajine, temveč tudi za zabavo in končno za šport in tekmovanje. Izjemen primerek lilienfeldskih smuči z vezmi hranijo poleg bloški smuči v vitrini recepcije tovarne ELAN. Te stare alpske smuči krasi napis, da so bloške. Ustno opozorilo, niti vse poslane skice bloških stremen in smuči niso premaknile niti za ped in prepričale ELAN-ove »poznavalce« v vrhu tovarne zgodovine smučanja. Zdarsky je izumil plužni položaj smuči, plužni zavoj brez gibanja gor dol, a z obremenjevanjem vsakokratne zunanje smučke, da je naredil zavoj. Za hojo in boljšo oporo je bil goreč zagovornik vse svoje življenje uporabe enega samega kolca.

Prva knjiga Zdarskegy je bila takoj razprodana, isto številne njegove kasnejše izdaje, vsega trinajst ponatisov, ki jih je preimenoval v Alpine (Lilienfelder) Skifahr-Technik. Torej, se prvič pojavi ime za porajajočo se alpsko tehniko, ki je začela s polno truda in dokazovanja odrivati v Alpah telemark način smučanja. Svojo šolo smučanja je razdelil na like oziroma prvine: stoja na mestu, hoja, obrat na mestu, drsenje, zaustavljanje, plužni položaj, smučanje v zavojih, smučanje prečno čez breg, uporaba kolca. Zdarsky je uspel v začetku 20. stoletja navdušiti vojsko za njegovo tehniko in je vodil poleg poročnika Bilgerija številne tečaje.

Zdarsky je imel na Norveškem in tudi doma številne nasprotnike, ki so zagovarjali norveško tehniko smučanja in metali polena pod noge očetu alpskega smučanja. Hassa Horn, cenjeni norveški odbornik znanega Foreningen til Ski-Idrettens Fremme iz Kristianije (Osla), si je ogledal alpsko smučanje in poročal, da bi bila dolžnost slehernega norveškega smučarja seznaniti se z alpsko tehniko smučanja zaradi razumevanja prijateljskega utiranja drugih smučarskih poti.

» Mlinar« je bil Dunajčan, ki si je vzdevek prislužil, ker je vse, ki niso bili isto misleči, v hipu zmlel, kot zrnje v mlinu. Zdarsky ga je vodil na strmo pobočje, preko 40 stopinj. »Mlinar« je prvi zasmučal navzdol s svojimi norveškimi smučmi in v telemark zavojih skušal premagati pobočje. Ni mu uspelo. Kmalu se je nemarno zvrnil in ni mogel vstati. Opazoval je Zdarskega, ki je v plužni tehniki vijugal kot za šalo, se izogibal skalam in štorom ter se elegantno ustavil ob »Mlinarju« in mu pomagal na noge. Nato je Zdarsky odkrmaril lahkotno navzdol. »Mlinar« mu je priznal uspešnost nove tehnike in o tem poročal tudi na Dunaju.

Zdarsky seveda ni bil vedno napreden. Že kmalu po začetku 20. stoletja je prišel navzkriž s poročnikom avstro-ogrske vojske Georgom Bilgerijem. Častnik je zagovarjal nordijsko-alpinsko tehniko, torej kombinacijo telemarka in plužne tehnike, vsaka od tehnik primerna v posebnih pogojih. Prav tako je uvedel uporabo dveh smučarskih palic, ki jih je smučar lahko naredil z razstavitvijo enega daljšega kolca, kar je še posebej Zdarskemu dvignilo pritisk. O sporu glede vezi sem že napisal v enem od predhodnih prispevkov. Na koncu je treba poudariti, da je Zdarsky v življenju v tečajih učil okoli 20.000 smučarjev, kar je še do sedaj izjemen primer. Njegova plužna tehnika je bila osnova za arlberško tehniko, ki se je razmahnila po letu 1925. O njegovi tekmi v slalomu kdaj drugič, pod vsebino razvoja tekmovalne alpske zvrsti - slaloma.


Aleš Guček – Smuček
učitelj smučanja v pokoju

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.
 Mathias Zdarsky (1848-1940).
Mathias Zdarsky (1848-1940).

 Mathias Zdarsky: njegova prva knjiga o smučanju, ki je izšla novembra 1896.
Mathias Zdarsky: njegova prva knjiga o smučanju, ki je izšla novembra 1896.

 Mathias Zdarsky je kasneje v naslovu knjige poudaril naziv alpsko smučanje. Knjiga, eden od trinajstih ponatisov iz leta 1907.
Mathias Zdarsky je kasneje v naslovu knjige poudaril naziv alpsko smučanje. Knjiga, eden od trinajstih ponatisov iz leta 1907.

 Mathias Zdarsky v plužnem položaju alpske (lilienfeldske) tehnike smučanja.
Mathias Zdarsky v plužnem položaju alpske (lilienfeldske) tehnike smučanja.

 Mathias Zdarsky s svojimi učenci tik nad Lilienfeldom.
Mathias Zdarsky s svojimi učenci tik nad Lilienfeldom.

 Vojaki na tečaju očeta alpske tehnike (Zdarsky na desni).
Vojaki na tečaju očeta alpske tehnike (Zdarsky na desni).

 Karikatura Mathiasa Zdarskega leta 1913 izpod peresa Wilhelma Wendinga.
Karikatura Mathiasa Zdarskega leta 1913 izpod peresa Wilhelma Wendinga.

 Posebna izdaja avstrijske kuverte in znamke Mathiasa Zdarskega leta 1990 ob 50. obletnici njegove smrti.
Posebna izdaja avstrijske kuverte in znamke Mathiasa Zdarskega leta 1990 ob 50. obletnici njegove smrti.

 Zdarsky je bil tudi inovator: eden od primerov - primer šotorskega krila za zaščito vojaka v snegu pred mrazom in vlago in hkrati belo »kamuflažno« ogrinjalo..
Zdarsky je bil tudi inovator: eden od primerov - primer šotorskega krila za zaščito vojaka v snegu pred mrazom in vlago in hkrati belo »kamuflažno« ogrinjalo..

 Zanimiv Smučarski muzej Mathiasa Zdarskega blizu Lilienfelda na avstrijskerm Štajerskem.
Zanimiv Smučarski muzej Mathiasa Zdarskega blizu Lilienfelda na avstrijskerm Štajerskem.


Na forumu lahko avtorju prispevkov zastavite vprašanje o zgodovini smučanja!