Muzeja Lahti in Helsinki, Finska

Napisal Aleš Guček dne 19.12.2010.

Suomi Hiihtomuse, Lahti, Finska in Sport Museum of Finland, Helsinki, Finska. Finska je bila odrinjena s strani Švedov in Norvežanov. Prebivalce so imeli za posebneže. A so res »posebneži«, posebno na smučkah, saj so velikokrat kraljevali na tekmah v smučarskem teku in skokih. Zadnje čase so se uveljavili celo v alpskem smučanju. Doma nimajo dobrih pogojev za alpsko smučanje, saj so grički daleč nad polarnim krogom, kjer lahko priredijo edino tekmo v slalomu.

V finski Meki skokov v Lahtiju je smučarski muzej v zgradbi z restavracijo ob areni skakalnic in cilja smučarskih tekov. Muzej ima nekaj praktičnih igral, kjer je možno smučati brez snega. Na simulatorju »smučar« stoji in na filmskem platnu pred seboj spremlja svoje smučanje po zaletu skakalnice. Ko se približa mostičku se mora pravočasno odriniti in ni važno kako daleč skočiti. Naprej je možno opazovati kar skakalce vidi med poletom. Ob pravem odrivu se na ekranu pokaže dolžina skoka. Če se skakalec napačno odrine, potem je na ekranu filmski posnetek padca smučarja, ki ga vidi s svojimi očmi. Prednji deli smuči se prevračajo, ko se odpnejo jih vrže v zrak pred skakalca … Mladinci so dosegali ob mojem obisku okoli nekaj čez 80 m. Najdlje je skočil živahen fant in doskočil pri 92 m. Nejeverno so me gledali, ko sem stopil na simulator in se odrinil. Vsi smo radovedno gledali, kakšna dolžina se bo prikazala. Celih 99 m. Poskusil sem še enkrat, saj sem videl poglede mladih, da sem moral nekaj pogoljufati. Naslednji skok je bil celo 101 m. Kot po slučaju, 99 m kot je skočil Norvežan Reidar Aderson takrat najdlje na svetu v Planici leta 1935 in nato pol metra manj od Avstrijca Seppa Bradla, ki je v Planici kot prvi človek na svetu preskočil 100 m leta 1936. Ponižno in neopazno sem se odpravil naprej po muzeju, da me ne bi slučajno kakšen trener povabil med svoje tekmovalce. Kdo ne bi želele poskusiti tekme v biatlonu. Na tekaških smučeh mora smučar opraviti krajše kroge po teflonski smučini. Nato se ustavi in strelja s simulacijo s puško v tarčo. Važno je samo merjenje in pa mirna roka, ko sproži biatlonec petelina. Nato se pokažejo zadetki ali zgrešeni streli. Za otroke je prav tako poskrbljeno. Po maketi skakalnice spuščajo lutke skakalcev in sami ugotavaljajo dolžino skokov.

Helsinki imajo v zgradbi olimpijskega stadiona (letne igre 1952) finski športni muzej. Ko je Matti Nykäkenen popolnoma zabluzil, je brez denarja prodal zasebniku za majhen denar svoje kolajne. Direktor muzeja Pekka Honkanen je šel po sledeh in jih odkupil nazaj za kar zajeten znesek ter jih razstavil v muzeju. V filmu o Mattiju je zgodba napačno prikazana, saj sta jo skakalec ali režiser priredila, češ da je muzej naredil goljufijo in se poceni dokopal do medalj in ogoljufal Mattija.

Aleš Guček – Smuček
upokojeni (m)učitelj smučanja

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Vhod v smučarski muzej v Lahtiju, po finsko hiihtomuseo.	Velik mraz na Finskem prisili smučarske tekače, da si morajo natakniti posebne zaščitne obrazne maske.	Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah je bilo leta 1973 v Lahtiju. Finci slovijo po svetu po dobrem oblikovanju lesenih izdelkov, tekstila, jedilnega pribora, jedilnih servisov, plakatov, zlatnine … in arhitekturi. Za prvenstvo so izdali cel šopek krasnih plakatov in razglednic.
Direktorica Hiihtomeseo v Lahtiju Helena Parviaien nam je pokazala, kako se igrajo otroci z lutkami – skakalci.	Finska alpska Palander in Poutiainen sta premaknila finsko smučanje v nove sfere. Hiihtomuseo ni mogel mimo, spomnili so se celo, da bodo prikazali zgodovino smučarske opreme alpskih smučarjev od leta 1950 naprej, ko je bila ta disciplina na Finskem še v povojih.	Alpske smučke iz leta 1955, ki so imele na zgornji ploskvi na prednjih in zadnjih delih dva žlebova, da so bile lažje in prožnejše, saj so bile izdelane iz težkega ameriškega hikori (orig.: hickory) lesa. Prvi model je nosil ime po znamenitem norveškem alpskem smučarju Steinu Eriksonu. Pri nas jih je izdeloval v Ljubljani Bitenc in na žalost nobenega para ni več najti, ali morda …
Poleg biatlona otroci tekmujejo v smučarskem teku, individualno ali v štafetah.	Izjemno težak tekaški skiro iz srede petdesetih let prejšnjega stoletja.	Muzej športa Helsinki: medalje Mattija Nykäneena.
Muzej športa Helsinki: zlata medalja z velike skakalnice na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, ki jo je osvojil Matti Nykänene.