Od krivinga h karvingu

Napisal Aleš Guček dne 12.12.2009.

Malo na drugačen način napisan prispevek zgodovine, kot so bili objavljeni doslej. Prijatelj srednjih let me je pred mnogimi leti poklical in prosil za nasvet, ko je začelo dišati po snegu. Katere smuči naj kupi, saj so njegove še tiste dolge klasične. Ali naj kupi »carving« smuči in kaj jaz mislim? Zaman sem mu dopovedoval, da pozna slovenščina zarezne smuči. Trmasto je vztrajal, da so to »carving« in nobene zarezne. Svetoval sem mu, naj gre na smučišče in preskusi sposojene različne zarezne smuči. Z izrazom zarezne smuči sem zastonj trmoglavil še naprej. Resnici na ljubo se je s starimi krivil in telovadil po smučišču. Primerja naj svoje stare »sulice« - posmehljiv izraz »carverjev« za stare dolge alpske smuči - z zareznimi smučmi in se odloči: ali smučati na »sulicah še naprej ali kupiti, za njegovo znanje smučanja, primerne zarezne smuči. Ali pa so res zarezne smuči in zarezna tehnika nekaj novega? Res pa je, da so se prej tehniko smučanja izmislili učitelji smučanja, nato tekmovalci, ki so jim z nasveti sledili proizvajalci smuči. Kljub idejam v preteklosti, pa so »revolucijo« naredili proizvajalci smuči in šele nato so jim na zareznih smučeh z novo tehniko sledili učitelji smučanja in tekmovalci.

Skušal sem se vžviveti v njegovo kožo, zakaj nenadoma taka odločitev. Predstavljal sem si ga, ko je šel na slovensko smučišče in se v gondoli nihalne žičnice drenjal z najnovejšo smučarsko opremo nališpanimi rojaki. Mimogrede: po krivici Slovenci še nismo prišli v Guinessovo knjigo rekordov, da smo opremljeni vedno in vsako sezono z najdražjo in najnovejšo smučarsko opremo. Zagotovo se je nekdo posredno obregnil obenj v gondoli rekoč, da je med njimi zagotovo tudi Herman Maier. Edino on ima še tako dolge smuči za hitre discipline. Kar vidim prijatelja, kako je takoj poševno postavil svoje smuči, da se je izenačil vsaj po višini smuči z jato novodobnih smučarjev. »…Alles schon da gewesen!« (Vse je že bilo tu!) je v članku zapisal Avstrijec dr. Arno Klien, znani zgodovinar smučanja in teoretik ter praktik sodobnega zareznega telemark smučanja. Z drugim naslovom »Carven in Frankreich« (Zarezno smučanje v Franciji) nam podobno vsebino odkriva Nemec dr. Hans-Joachim Unger, zgodovinar smučanja in dolgoletni odbornik mednarodne zveze poklicnih učiteljev smučanja. Oba skušata dopovedati, da je bilo nekaj že prej, vendar je nastopil pravi trenutek šele po devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nič hudega, če smo vsi malo zaspali, tudi strokovnjaki smučanja in tekmovalci. Danes je zarezna tehnika tu. Prestrašenemu prijatelju zaradi novosti izbijam zato iz glave, da novost ni noben »bau-bau«, temveč dobro pomagalo. Tu ni nobene revolucije, temveč le prelomnica, kakor vsebinsko ugotavljajo avtorji člankov, ki poznajo pravila zgodovine s časovnim odmikom in identifikacije. Velja tudi za zarezne smuči in tehniko smučanja na njih. Mojemu prijatelju sem moral posoditi vso mojo literaturo, kjer so omenjene stare in nove smuči s poudarjenim stranskim lokom, tudi polmerom 19 m, zarezni zavoj in tudi najnovejše domače in tuje knjige o sodobnem načinu zareznega smučanja. »Zakaj mi ne verjameš?« sem ga vprašal. »Sam si bil starokopitnež, saj si šele leta 1998 stopil na krajše smuči s poudarjenim lokom.« Zadovoljil se je z mojo razlago, da nisem hotel vsako sezono menjati zareznih smuči, saj so vsi proizvajalci kot za stavo menjali geometrijo smuči z različnimi dolžinami, različnimi polmeri… Tudi danes ni več izdelka, ki bi bil popolnoma enak geometriji ELAN SCX smuči iz 1990 z računalniško obdelavo. ELAN je naredil še eno napako, saj je izdal navodilo za uporabo smuči, torej tehniko smučanja, ki pa jo je prepisal iz starih učbenikov. Ti so opisovali še »klasično« tehniko, ki je veljala za »sulice«. V dokaz stalnih sprememb dimenzij zareznih smuči sem mu pokazal nekaj starih letnikov nemške revije Ski Magazin s testi Nemca dr. Walterja Kuchlerja, tudi s preko 100 preskuševalci skoraj vseh svetovnih proizvajalcev smuči. Vmes sem mu pritaknil še svoj članek v biltenu TRENER iz leta 1968 o zarezni tehniki Francozov Jean Vuarneta in Georgesa Jouberta, da bi dokazal, da sem bil za stvar in se nato potuhnil v zimsko spanje. Le malokdo ve, da je že Nemec Carl Josef Luther, ki je poznal tudi bloško smučanje in pisal v švedski Årbok 1938 članek o njem, prvič leta 1920 omenil zarezno smučarsko tehniko in objavil skico krajših smuči s poudarjenim stranskim lokom. V Smučarskem muzeju Holmenkollen (Skimuseet) so razstavljene od leta 1923 norveške kratke smuči s stranskim lokom polmera okoli 27 m iz okoli 1860 (Sondre Norheim). Tovarna Rossignol, je patentirala leta 1909 tako imenovane parabolične smuči … Za uporabo novih smuči je veliko postoril v svetu po letu 1990 Marijan Stele, ki pa je deloval nekaj časa z ELAN in nato zasebno. Milan Maver je od knjige »Smučanje z užitkom« do »Kako smučati z novimi smučmi« (tudi prevod v nemščino) smučarjem na poljuden a zelo plastičen način z enostavnimi opisi in fotografijami predstavil nov način smučanja. Očitki Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS), da niso takoj »zagrabili« novih smuči, so morda utemeljeni, ker niso takoj izdali novega priročnika zareznega smučanja. Ne velja pa za njihovo praktično delo, saj so sledili razvoju in tudi smučali na novih smučeh, jih preskušali in v glavah snovali šolo smučanja. Če ne bi bilo tako, ne bi bili deležni »pohvale« leta 1996 na ledeniku nad Zermattom na delovnem sestanku poklicnih učiteljev smučanja z vsega sveta, ko so jih Francozi poimenovali celo »izdajalci smučanja«, ko so prikazali zarezno tehniko. Iz vsega znanega je torej nepomembno poudarjati, kdo je bil prvi praktični smučar zarezovalec. Samozvancu okoli leta 1990 in kasneje pa lahko vsakdo zaveže jezik: to ni bil smučar na alpskih zareznih smučeh po letu 1990, marveč Američan Jack Burton okoli leta 1970 na snežni deski! Smuči in tehnika sta pač tu in vsakdo bo smučal in užival, pa če je bil zanj pionir tega načina smučanja Pepe Popendekl. Končno sem prijatelja prepričal, da naj vsaj poskusi zarezne smuči, da bo občutil razliko. Zagotovo jih bo kupil. Spet me je postavil pred zid. »Berem opis tehnike in metodike 'Smučanje s SCX in kako zavijamo s SCX', ki je avtorsko zaščitena s strani firme »Spatinova« (Marijan Stele) iz leta 1992, Mavrovo 'Kako smučati z novimi smučmi' iz leta 2000« ter priročnika ZUTS 'Smučanje 2000+' in 'Smučanje danes' ali knjigo Blaža Lešnika in Milana Žvana Naše smučine iz leta 2008 in ne vem, kaj bi.« Danes svetujem, da je najbolje, da gre prijatelj v smučarski tečaj. Če pa se želi sam učiti ali dobiti nekaj osnovnega znanja pred tečajem, naj prebere raje literaturo novejšega datuma, n.pr. Mavra, kaj piše o zarezni tehniki in kako smučati ((Milan Maver Smučanje à la carte, samozaložba 2009). Priročnik ZUTS namreč ni namenjen poljudnemu učbeniku za vsakodnevne smučarje, temveč usposabljanju strokovnih kadrov ZUTS in je potrebno vzeti v roke še teoretično gradivo ter iti na tečaj kandidatov za učitelje smučanja. »Loči že končno, kaj je literatura namenjena širokim ljudskim množicam in kaj je strokovna literatura, ki pa z učitelji smučanja zaživi v enostavni praksi pri poučevanju smučanja ljubiteljev bele opojnosti!«. Najbolj plodni pisec knjig o tehniki šole smučanja v Sloveniji Milan Maver je tudi spremenil svoje poglede in mišljenje v več letih in končno dal mesto zareznemu smučanju, ki mu pripada in ni edino zveličavno. To vidimo vsak dan na smučiščih pri nas in v tujini. Celo tekmovalci ne zarežejo vsakega zavoja, pa pika. Torej smučamo na več načinov in z uporabo večjega števila tehnik, čeprav vse bliže zarezni. Najbolj zanimivo je bilo, da so prav učitelji smučanja, ki so prenehali aktivno delati v vrhu Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, kasneje tej organizaciji očitali, kaj vendar delajo, da ne uvedejo zareznega smučanja. Prav ti očitkarji so leta 1983 sodelovali in vodili demonstratorsko vrsto na INTERSKI svetovnem kongresu učiteljev smučanja v Sextnu v Italiji, kjer je imel Francoz André Girier, profesor v Ecole nationale de ski et d'alpinisme v Chamonixu, imel odlično predavanje o zareznem smučanju in zareznih smučeh. Pa so prav tako danes glasni slovenski »upokojeni« učitelji smučanja zaspali. Tudi avtor tega članka in bivši reprezentant in olimpijec Ciril Praček sva nagovarjala leta 1967 tovarno ELAN, naj začne z razvojem zareznih smuči, kot jih je opisoval, tedaj zgolj teoretično, Francoz Georges Joubert. Pa nič. Pač so nekateri ptički prezgodaj zlezli iz gnezda na sneg. Pomembno je, da so zarezne smuči smuči in zarezna tehnika tu. Medalje pa naj si delijo, kdor to želi, ampak brez nas »nevtralcev«. Naj se vrnem nazaj. Prijatelj je prišel s prvega dneva smučanja na zareznih smučeh ves navdušen. »Smučal sem po položninah, razširil rokce kot avionček, naredil korak s spodnjo smučko med smukom poševno, ki je potem postala notranja med zavojem in se nagnil navznoter zavoja. Takoj sem naredil v zavoj in nato navezal naslednjega…Odlično! To mi ni šlo preveč dobro na bolj strmem smučišču. Takrat sem sledil opisu v knjigah in priročnikih. Smučka je krasno 'grabila v sneg' in mi je skoraj smučke vzelo izpod riti, ker je tako hitro spremenila smer v zavoj… Te 'polcarving' smuči so zame kot ulite. Tudi ELAN-Fusion mi je všeč.« Dedek ELAN-Fusion se je rodil v osnovni vlogi že leta 1926, kar je vidno v muzeju Rossignola. Spet se ga ni nič prijelo o zareznih smučeh in zarezni tehniki. Smučajmo in pustimo smučati drugim, pa čeprav z dogami! Za konec napis z avtomobilske tablice amerške zvezne države New Hamshire: Live free or die ! (Živo svobodno ali umri!). Odveč pa ne bo hvala sodobnih smuči in tehnike s strokovno delitvijo orodja (smuči) in tehnike (smučanja) kot športne dejavnosti) na: 1. zarezne smuči (oblikovane s poudarjenim stranskim lokom) in 2. zarezni način smučanja. Aleš Guček – Smuček upokojeni učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Norveška smučka s poudarjenim lokom iz leta 1860, razstavljena v Skimuseet Holmenkollen. Razne oblike norveških smuči iz leta 1870. Kot bi bil že tedaj prikazan poskus razvoja smuči v 20. stoletju. Nemec Carl Josef Luther je leta 1914 pisal o zareznem načinu smučanja in leta 1920 narisal »zarezne« smuči in premer zavoja z njimi. Rossignolov patent iz leta 1909 paraboličnih smuči, predhodnicam smuči s poudarjenim stranskim lokom. Kdo ne bi priznal, da je 13-kratna svetovna prvakinja in olimpijska šampionka iz leta 1936 iz Nemčije Cristl Cranz smučala že zarezno? Kranjčan Zvonko Debeljak, odličen izdelovalec smuči, je leta 1960 izdelal 160 cm dolgo smučko Kanin za turno smučanje z značilno obliko zareznih smuči. Francoz Georges Joubert in Jean Vuarnet (1966): zgoraj smučanje s stranski oddrsavanjem smuči med zavojem in spodaj zarezni način. Georges Joubert in Jean Vuarnet (1966): potegnjueni zarezni zavoj. Georges Joubert (1970) zarezni zavoj. Andrej Robič, razvojnik v ELAN-u (1977): ne preveč v praksi koristen patent smučke z VSS z različnimi nastavitvami stranskega loka smučke. Francoz André Girier, profesor v Ecole nationale de ski et d'alpinisme v Chamonixu, je na INTERSKI kongresu učiteljev smučanja leta 1983 v Sextnu v Italiji obudil zarezno smučanje. André Girier (kot zgoraj): poudarjeni stranski lok smuči. Avstrijski učitelj smučanja Rűdiger Fahrner je s karikaturo ožigosal učitelja smučanja, ki je spravil na smetišče smučanja svoje učence in smuči, ki ga niso poslušali.