|
Dne 21.11.2010 napisal Aleš Guček
 | Najbolj navdušeni smučarji že kar vohajo sneg. Ker v naši domovini še niso dani pogoji za vijuganje in tek po snegu, bomo malo smučali brez snega. Pa ne na vrstičnih smučarskih kotalkah (rolkah), temveč po smučarskih muzejih. Z ženo Vlasto sva obiskala preko 30 smučarskih in zimsko športnih muzejev po svetu, Kanadi, ZDA in Evropi. Smučarski muzeji so najbolj pogosti od vseh športnih panog in zares vredni ogleda. |
Več...
|
|
Napisano dne 15.11.2010.
 | Aleš Guček, avtor prispevkov v rubriki Zgodovina smučanja, je obiskal množico smučarskih muzejev po svetu in za letošnjo sezono pripravil obširen, s fotografijami obogaten pregled obiskanih muzejev, ki jih bomo tedensko objavljali na strani Smucisca.net. |
Več...
|
|
Dne 03.04.2010 napisal Aleš Guček
 | Potovalno smučanje je bilo razvito od pradavnine na Laponskem. Nomadi so se selili na smučeh za divjini in udomačenimi čredami, ki so iskale svoj pozimi prostor proti jugu. V drugi polovici 19. stoletja so začeli Skandinavci raziskovati bele puščave daljnega severa in nekateri že obale Grenlandije. Prostočasni smučarji severa pa so naložili na posebej izdelane nizke sani in snežne čolne, v katere so se vpregli namesto severnih jelenov ali psov, naložili vso potrebno opremo za večdnevne izlete. Prenočevali so v šotorih ali po kolibah, si kuhali tople obroke in tako začeli »idraet«, kar so v srednji Evropi prevajali s športom. Prebivalci Alp so naravo doživljali povsem drugače. Poleti so obiskovali gričevnat svet, sredogorje in visokogorje. Največkrat so v enem dnevu opravili turo z vzponom na vrh in takoj zatem pohodom v dolino. Pozimi so se izogibali nevarnim goram, saj so se med hojo globoko vdirali v sneg, Plazovi so nevarno drveli po vesinah in ogrožali njihova življenja. S pojavom smuči v srednji Evropi se je zgodba krepko zasukala. |
Več...
|
|
Dne 28.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Umetniki običajno niso ravno športniki, razen izjem. Smučarski motivi zato ravno niso pogosti oziroma javnosti preveč znani v likovni umetnosti in kiparstvu. Norveški umetniki so v preteklosti prevladovali na tem področju. Tem so z razmahom smučanja v Alpah sledili še umetniki hribovitih območij. Jasno je, da je težko tovoriti štefelaje (slikarska stojala) v hribe, jih postaviti na sneg v zimskih pogojih in stiskati oljno barvo iz tube in jo nanašati na platno. Nato jim veter prevrača slikarska stojala, se zadre pod vetrovke in odnaša z glave med slikarji tako priljubljene baretke. Malo lažje je bilo slikati akvarele, saj je bilo zanj potrebno le malo časa, pa še vode je bilo na pretek za mešanje z barvicami. Iznajdljivi slikarji so se lotili svojih mojstrovin kar v ateljejih, podobno kot kiparji. Motive so posnemali z razglednic in fotografij. Malo število slikarjev in kiparjev v Sloveniji se je lotilo smučarskih motivov. Ali pa so manj znani. Ta prispevek naj bo zato izziv bralcem, da se oglasijo in opozorijo na »neznane« umetnine. |
Več...
|
|
Dne 21.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Planiški poleti so postali simbol slovenskega smučanja. Trajali so ves teden, saj so skakalci – letalci najprej trenirali, nato so imeli tekme kar tri dni. Navadno v petek, soboto in nedeljo. Druge zimsko športne zvrsti so bile ob »planiškem prazniku« postavljene v kot. Zato so organizatorji Organizacijskega komiteja Planica, skrajšano OKP priredili Planiški teden, prvič leta 1948. Ves teden so smučarji in drsalci tekmovali v Planici in okolici. Skakalci so imeli svoje trenutke od četrtka do nedelje, seveda s treningi in tekmami na Bloudkovi 120 m letalnici. Avtomobili so bili v Sloveniji zelo redki, zato so železničarji pripravili številne posebne vlake, ki so zjutraj odpeljali gledalce iz Ljubljane preko Kranja in Jesenic do Rateč in pozno popoldne nazaj. Pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti v Planici, Ratečah, Podkornu in Kranjski Gori pač ni mogla zadovoljiti vseh potreb. Poleg tega je takrat imelo delovno ljudstvo posebne popuste za organizirane skupine s tako imenovano »objavo«, listo udeležencev. Cena vozovnic je bila kar štirikrat manjša od rednega prevoza. |
Več...
|
|
Dne 13.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Približuje se zopet »praznik« v Planici, zato si jo oglejmo še z drugega zornega kota, kot samo preko v mikrofone tuleče novinarje rekord, rekord, rekord … Planica je postala rojstni kraj poletov iz vse drugačnih okoliščin, kot je to doslej znano. Z zgodovinarjem dr. Borutom Batageljem, prvim slovenskim doktorjem področja zgodovine smučanja sva enakih misli, da je bila leta 1933 zgrajena največja skakalnica na svetu bolj zaradi prestižnih slovenskih vzgibov in pojava slovenskega smučanja v svetu kot zaradi smučarskih tekmovalnih sposobnosti Slovencev v primerjavi z drugimi smučarskimi državami v Evropi in tudi v ZDA. Tako so slovenski odborniki v Jugoslovanski zimsko športni zvezi (orig.: Jugoslovansko zimsko sportni savez, skrajšano:ZSSJ), ki je bila ustanovljena leta 1922 v Ljubljani, s sedežem na Tyrševi 1 nasproti Hotela slon, s ponosom v tujini govorili o naši tradiciji v zvezi z bloškim smučanjem, ki ni imelo nobene zveze z modernim smučanjem, kot so hoteli to svetu povedati. Češ, mi smo potomci in nasledniki naše bloške preteklosti. Zasluga pa jim gre, da so svetu povedali in opozorili o zgodnjem začetku smučanja v srednji Evropi, kar je našlo široko zanimanje za našo domovino. Ker se nismo mogli izkazati s smučarskimi tekmovalnimi uspehi, je generalni tajnik ZSSJ in član Sportnega kluba Ilirija iz Ljubljane Joso Gorec skušal narediti Slovenijo pomembno z gradnjo največje skakalnice na svetu. |
Več...
|
|
Dne 07.03.2010 napisal Aleš Guček
 | Zadnje čase opažam, da se v Sloveniji uradne institucije, mediji, smučarske šole in tudi nekateri posamezniki trudijo, da bi zamenjali žargonske termine za slovenske izraze. Namesto karverjev, karvinga, free-rida, free-styla, bordanja itd. smo se nekateri potrudili, da smo vpeljali v literaturo in učne načrte slovenske pomenke. Danes ob nesrečnih dogodkih, predvsem s smrtnimi izidi izven urejenih smučišč, je morda umestno, da spregovorim o delitvi smučarski zvrsti in območij smučanja, saj kljub trudu medijev in javne uprave prihaja do dvoumnosti. Vrsti smučarja in smučanja je treba razlikovati, da nam bo vsem znano o čem in o komu se pogovarjamo. Tako ne bodo krivi neki smučarji, ki jih bo po zmoti javne besede nekdo omenil, nosil breme krivde drugih. Na zaključku tega uvoda, malo zgodovine razvoja izrazoslovja, potem pa obljubljena razvrstitev. |
Več...
|
|
Dne 27.02.2010 napisal Aleš Guček
 | Človek bi rad poletel kot ptica. Tudi smučarji so razmišljali o tem. Prof. Deckert Görlitz si je v zimi 1919/10 vrsto »lebdečega plašča« s 25 m2 površine, da bi čim dalj časa vzdržal v zraku po odskoku na prelomnici. Josef Krupka si je v začetku tridesetih let 20. stoletja pritrdil krila in mahal z njimi kot ptica. Carl J. Luther je leta 1936/37 zapisal da nudijo ustrezno »oblečene« noge zračni odpor, ki bi omogočil »letenje«. Inž. Stanko Bloudek je trdil, da je možen polet na smučeh namesto skoka, če je smučarjeva hitrost več kot 23 m/s. Prof. Hans Thirring iz Avstrije je raziskoval drsenje smučanja skozi zrak in s tem v zvezi zmanjšani ali povečani zračni odpor. Thirring je trdil, da če se smučar iz počepa le zravna in razširi roke, že občutno smuča počasneje. Tako je razvil poseben plašč, ki bi smučarju pomagal med spusti po ozkih kuloarjih ali ožinah v visokogorju premagati strmine brez zavojev. Seveda bi to lahko storili le z zmanjšanjem hitrosti. Plašč bi istočasno koristil boljšim smučarjem pri izvedbi zavojev. |
Več...
|
|
Dne 23.02.2010 napisal Aleš Guček
 | Kratek zgodovinski oris bo osvežil spomin za lažje razumevanje pomembnega prelomnega obdobja. Zgodovinarji smučanja ne zapletajo svoje znanosti, zato poenostavljeno delijo razvoj na: 1. prazgodovino (od 3500 let pr.n.št. do 1888) in 2. moderno smučanje (od 1888 naprej). Pretežno uporabnostno smučanje je značilno za prvo obdobje, saj so smuči služile za lažje gibanje po zasneženi pokrajini zaradi lova, trgovine, nabiranja drv, selitve v toplejše kraje in tudi osvajalske pohode. Smučanje za zabavo in tekmovanja skoraj niso bili poznani. Začetek drugega obdobja zaznamuje leto 1888 s pohodom preko Grenlanda na smučeh Norvežana Fridtjofa Nansena s spremljevalci. Po svetu se je razširila vest o koristnosti uporabe smuči. Uživanje zimske narave, krepitev zdravja na svežem gorskem zraku namesto ždenja v meglenih in z dimom onesnaženih mest ter možnost smučanja za zabavo so bila gesla zagovornikov zimske turistike. Pozimi zapuščeno alpsko visokogorje je tedaj zaživelo zaradi obiskov smučarjev. To obdobje velja za začetek športnega smučanja, ki je spodrinilo prejšnji osnovni cilj preživetja in vojaških osvajalskih pohodov v ostri zimi. S spremenmjenim načinom življenja v zimi, zdravstvenih in prostočasnih ter športno tekmovalnih razlogov so se spreminjale tehnike smučanja in temu posledično smučarska oprema, ki se je prilagajala po nasvetu odličnih učiteljev smučanja in tekmovalcev. |
Več...
|
|
Dne 15.02.2010 napisal Aleš Guček
 | Ko so se pojavili smučarji po starem, je marsikdo vzkliknil: ”Tudi moj oče je imel take bloške smučke z rilčki, pa sem jih vrgel v kanto za smeti, ko smo se selili.” To, da bloške smučke niso imele rilčkov, ni nič hudega, škoda pa je smuči, ki so zgnile med odpadki našega vsakdanjika. Ko sta prof. Marjan Jeločnik in Črt Kanoni v organizaiciji TV Ljubljana v osemdesetih letih vabila “old timerje” (smučarje po starem) na tekmovalna srečanja, je marsikatera smučarska oprema iz zaprašene podstrehe okusila belo opojnost snega. Ocenjevalna komisija se je težko znašla, saj je imel marsikateri smučar opremo iz različnih obdobij, od smučk, palic, obuval do oblačil. Za nameček pa je še prikazal smučarsko tehniko, ki je ni najti v še tako skritih učbenikih in nikakor ni sodila k njegovim smučem in vezem. Takšno maškerado so skušali spraviti v okvirje zgodovinskih pravil Skupina Edmunda Čibeja s Predmeje nad Ajdovščino z verodostojnim prikazom smučarske opreme in stare telemark tehnike, medtem ko so pripravili avtor tega članka z družino Batagelj (oče Marjan, sinova Borut in Andrej in prijatelji) v sodelovanju z mag. Hannesom Nothnaglom iz Zimskošppšortnega muzeja v Műrzzuschlaga v Avstriji z njihovimi smučarji po starem poseben program od bloškega ljudskega smučanja do razvoja alpskih smučarskih tehnik po svetu. |
Več...
|
<< Novejše vsebine Starejše vsebine >> |
Arhiv vsebin
Smučarski muzeji
Muzej: Franconia, New Hampshire, ZDA
Muzej Kongsberg, Norveška
Muzej Lilienfeld, Avstrija
Muzej Mürzzuschlag, Avstrija
Muzej Ottawa, Kanada
Muzej Vermont, ZDA
Muzeja Lahti in Helsinki, Finska
Muzej Umea, Švedska
Muzej Alta, Norveška
Muzej Lillehamer, Norveška
Muzej Tromsø, Norveška
Muzej Trondheim, Norveška
Muzej Morgedal, Norveška
Muzej Holmenkollen, Oslo, Norveška
Smučanje brez snega - uvod in muzej Tržič
Smučarski muzeji doma in po svetu
Zgodovina smučanja
Simpozij o Rudolfu Badjuri
Zaključek - Zimske olimpijske igre
Sapporo 1972
Grenoble 1968
Innsbruck 1964 in 1976
Squaw Valley 1960
Cortina d'Ampezzo 1956
St. Moritz 1948 in Oslo 1952
Garmisch-Partenkirchen 1936
Lake Placid 1932 in 1980
St. Moritz 1928 in 1948
Zgodovina zimskih olimpijskih iger
Učitelji smučanja, 8. del
Učitelji smučanja, 7. del
Učitelji smučanja, 6. del
Učitelji smučanja, 5. del
Učitelji smučanja, 4. del
Učitelji smučanja, 3. del
Učitelji smučanja, 2. del
Učitelji smučanja, 1. del
Ull in Skadi, smučarska bogova živita še danes
Muzej Planegg, Smučarska zveza Nemčije
Nevidena smučarska oprema 3
Nevidena smučarska oprema 2
Nevidena smučarska oprema 1
Tu taku leti, da kar sneg praši
Odkrivanje belih puščav
Ali je to tudi smučanje 2?
Ali je to tudi smučanje 1?
Smučanje po starem ne sme biti maškerada
Smučarske karikature, 3. del
Smučarske karikature, 2. del
Smučarski svinčnik, tuš in barvice
Po Batageljevih gazeh in smučinah po Celju in okolici
Interski 2011- 60 let
100 let FIS
Začetki turnega smučanja
Smučanje z očmi umetnikov
Pozabljeni planiški teden
Neznana znana Planica
Vrste smučanja
Netopirski plašč
Prelomnice smučarskih zavojev
Malo prostora za pustne šeme
Pohorski smučar namesto kurentov
Olimpijska krila v boju s hlačami
Smučarski portret Marjana Jeločnika
Ameriška rudarska zabava pozimi
Stoletja smučarskih capic
Slalom ni padel z neba
Smučarske zvrsti
Kratke smuči
Od krivinga h karvingu
Prva slovenska šola in arlberška tehnika
Arlberška tehnika, Hannes Schneider
Brez sape v hrib - razvoj smučarskih žičnic
Odkod alpsko smučanje
Oče telemarka
Preko Grenlandije na smučeh
Streme in vez
Prispevki o zgodovini smučanja
Smučke iz lesa, aluminija in steklenih vlaken
Pojav smučanja že v prazgodovini
Slovensko smučanje v svetu
Na forumu lahko avtorju prispevkov zastavite vprašanje o zgodovini smučanja!
|
|
