Arhivske vsebine: Novice Filmi Videoprispevki Zgodovina Oprema

Muzej Ottawa, Kanada

Napisal Aleš Guček dne 29.12.2010.

Canadian Ski Museum, OttawaCanadian Ski Museum, Ottawa. Samo nekaj kilometrov vzhodno od mesta Ottawa, kjer meji francosko govoreča država Quebec se turist z lahkoto pomeni v njihovem materinem jeziku. Nato pa, kot bi odrezal nekaj kilometrov naprej, nihče ne razume ali noče razumeti francosko. Angleščina je edini pogovorni jezik, vendar to ni moteče, saj je pokrajina enkratna in tudi ljudje zelo prijazni. Tudi hrana je neprimerno bolj okusna kot v ZDA. Kanadski smučarski muzej je na obrobju mesta v hiši, kjer gostuje z drugimi poslovnimi pisarnami.

Razstavni prostor ni razkošen, nudi pa nekaj zanimivih izdelkov. Norvežani so tu kot v ZDA prvi začeli smučati in njihov najbolj znan pionir je bil »Zajec«, kot so poimenovali Jacka Johannsena. Jack je bil predvsem tekač na smučeh in zaradi hitrosti je dobil svoje ime po dolgoušcu. Razstavni prostori so v dveh nadstropjih, na podstrehi je muzejski depo. Odkrito povedano se zaradi muzeja res ne splača obiskati Ottawo. Pot ob jezeru do Niagarskih slapov je tista, ki pritegne obiskovalca.

Aleš Guček – Smuček
upokojeni (m)učitelj smučanja

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.
Muzejska hiša Canadian Ski Museum.
Muzejska hiša Canadian Ski Museum.		 Kratke a še zmeraj dolge smuči za hitrostne smučarske rudarjev v ZDA najprej pritegnejo obiskovalca. Prva tekma je bila že leta 1860 v Sierra Nevadi, Kalifornija. Prvi smučarski klub na svetu ni bil ustanovljen na Norveškem, temveč so ga osnovali norveški izseljenci v Kaliforniji samo nekaj mesecev pred klubom v bivši domovini leta 1861. St. Louis klub je leta 1863 organiziral velike tekme v hitrosti, na kateri so s 25 tekmovalci izzvali Pine Grove klub. Postavili so različno dolge proge od 270 m do 780 m. Hitrost so izmerili na 100 m največje strmine, tako da so izmerili čas in nato preračunali hitrost smučarja, seveda v miljah na uro. Največ tekem za visoke nagrade (od 100 USD in celo 600 USD!) je bilo na območju Sierra-Plumas. Največja hitrost je bila 136 km/h! in s kakšno smučarsko opremo.
Kratke a še zmeraj dolge smuči za hitrostne smučarske rudarjev v ZDA najprej pritegnejo obiskovalca. Prva tekma je bila že leta 1860 v Sierra Nevadi, Kalifornija. Prvi smučarski klub na svetu ni bil ustanovljen na Norveškem, temveč so ga osnovali norveški izseljenci v Kaliforniji samo nekaj mesecev pred klubom v bivši domovini leta 1861. St. Louis klub je leta 1863 organiziral velike tekme v hitrosti, na kateri so s 25 tekmovalci izzvali Pine Grove klub. Postavili so različno dolge proge od 270 m do 780 m. Hitrost so izmerili na 100 m največje strmine, tako da so izmerili čas in nato preračunali hitrost smučarja, seveda v miljah na uro. Največ tekem za visoke nagrade (od 100 USD in celo 600 USD!) je bilo na območju Sierra-Plumas. Največja hitrost je bila 136 km/h! in s kakšno smučarsko opremo.		 Hitrostne tekme so bile organizirane celo do začetka 1. svetovne vojne. Na sliki je skupinski start leta 1906. Znak za start je bil dan z udarcem na veliki boben. Smučke so bile dolge okoli 350 cm, najdaljše celo 450 cm.
Hitrostne tekme so bile organizirane celo do začetka 1. svetovne vojne. Na sliki je skupinski start leta 1906. Znak za start je bil dan z udarcem na veliki boben. Smučke so bile dolge okoli 350 cm, najdaljše celo 450 cm.
Enostavno usnjeno streme hitrostnih smuči s širokim prstnim jermenom in zadaj lesenim dvignjenim delom, da čevelj ni zdrsnil nazaj. Obvezen okrasek smuči je bila zvezda.
Enostavno usnjeno streme hitrostnih smuči s širokim prstnim jermenom in zadaj lesenim dvignjenim delom, da čevelj ni zdrsnil nazaj. Obvezen okrasek smuči je bila zvezda.		 Usnjeni čevlji so se po smučanju radi skrivili navzgor na prednjem in zadnjem koncu podplata. Smučarji so jih v petdesetih letih 20. stoletja napenjali na leseni deščici.
Usnjeni čevlji so se po smučanju radi skrivili navzgor na prednjem in zadnjem koncu podplata. Smučarji so jih v petdesetih letih 20. stoletja napenjali na leseni deščici.		 Vez na polarnih smučeh. Osvajalci belih puščav Arktike in Antarktike so sprva uporabljali usnjena stremena. Kasneje težka kovinska, ki pa so bila neprimerna za nizke temperature, vse dokler niso izumili izjemno odporno plastiko, ki se ni lomila, lepila na kožo in bila enostavna za oblikovanje in za natikanje smuči na čevlje.
Vez na polarnih smučeh. Osvajalci belih puščav Arktike in Antarktike so sprva uporabljali usnjena stremena. Kasneje težka kovinska, ki pa so bila neprimerna za nizke temperature, vse dokler niso izumili izjemno odporno plastiko, ki se ni lomila, lepila na kožo in bila enostavna za oblikovanje in za natikanje smuči na čevlje.
Kustodinja muzeja Carly King z veseljem pokaže še depo. Za izjemne izdelke natakne bele rokavice, da ne pusti na predmetih škodljive snovi z rok. Na sliki je dvojna palica s pleteno krpljico za odrivanje v globokem snegu in kovinsko kvadratno ploščico za vbadanje palice v trši ali poledenel sneg.
Kustodinja muzeja Carly King z veseljem pokaže še depo. Za izjemne izdelke natakne bele rokavice, da ne pusti na predmetih škodljive snovi z rok. Na sliki je dvojna palica s pleteno krpljico za odrivanje v globokem snegu in kovinsko kvadratno ploščico za vbadanje palice v trši ali poledenel sneg.