Kratke smuči

Napisal Aleš Guček dne 21.12.2009.

Poučevanje s stopnjevanjem dolžine smuči od kratkih na vse daljše, a še vedno kratke, je zopet pognalo korenine. Metodične poti so različne: enonožna tehnika v plužnem ali klinastem položaju smuči, paralelna pot z vzporednim položajem smuči, s pomočjo vaj do ciljne prvine (na primer zavoja) ali pa tudi s stopnjevanjem dolžine smuči (SDS) od najkrajših do kratkih (angl.: GLM ali Graduated Length Method). Učitelj smučanja Sandi Murovec je vpeljal leta 2006 učenje s podaljševanjem smuči (UPS), ki so za razliko od predhodnih kratkih smuči oblikovane s poudarjenim stranskim lokom. Učitelj smučanja pač izbere enega od načinov, da z učenci čimprej doseže željo učenca, da bi glede na svoje telesne sposobnosti in znanje čimprej varno smučal ob žičnicah. Torej je SDS ali UPS le eden od načinov, ki ga izbere učitelj smučanja, ne pa edini da smučarja pripelje do cilja glede njegovih želja po hitrosti smučanja in naklonini proge ter naravnih raznolikosti smučišča. Vsekakro pa je učenje na kratkih smučeh in smučanje enostavneje v začetku in tudi prehod na nekoliko daljše smuči, ki omogočajo boljše vzdolžno ravnotežje v večjih hitrostih na različnih nakloninah.

Krajše smuči niso nekaj novega, prav tako ne metodika SDS. Norvežan Sondre Norheim (okoli 1870), oče telemarka, in Avstrijec Mathias Zdarsky (1895), oče alpske tehnike smučanja, sta močno skrajšala stare norveške nad 220 cm dolge smuči na vsega 180 cm, da sta lažje krmarila, prvi v telemark in drugi v plužnih zavojih. Umetnostni drsalec Jimmy Maden iz ZDA je leta 1930 zasnoval svoje JLM smuči, dolge okoli 80 cm s krivinami spredaj in zadaj in na njih izvajal drsalno baletne prvine na snegu. »Metoda kratkih smuči« je bila leta 1954 uvedena v ZDA (Darmouth Skis, Hanover, New Hampshire) in istega leta v Kitzbűhlu z dolžinami smuči 150 cm, 165 cm in 172 cm. Tedaj so bile alpske smučke za dobre smučarje dolge od 210 do 215 cm. Američan Clif Taylor poskušal poučevati na kratkih smučeh leta 1955. Leta 1961 je objavil v Newsweeku GLM metodo z začetkom smučanja na vsega 80 cm (32 palcev) dolgimi smučmi, ki jih je kasneje skrajšal za krajše obdobje okoli leta 1970 celo na okoli 60 cm, in postopno do 150 cm. Taylor je leta 1971 svojo metodo prikazala na IX. INTERSKI kongresu učiteljev smučanja s stopnjevanjem dolžine smuči. Smuči GLM je zanj izdeloval tudi ELAN. Nemec Martin Puchtler je imel malo daljše najkrajše smuči, okoli 120 cm do 170 cm, ki pa so bile bolj široke, okorne. Francoz Pierre Grunenberg je zagovarjal namesto stopnjevanja dolžine smuči »krajše« smuči: če učenec ni naredil zavoja na 200 cm dolgih smučeh, naj ga poskusi najprej na 170 ali 180 cm dolgih in čimprej nato na svojih daljših, ki so omogočale tedaj večje hitrosti in tudi boljše ravnotežje po vzdolžni osi. Po letu 1980 je poučevanje po SDS metodi zamrlo, saj je sprememba tehnike smučanja in drugi metodični postopki omogočili hitro napredovanje učencev in predvsem zadovoljitev njihovih želja po hitrejšem na vseh vrstah smučišč. Metoda SDS je bila primerna predvsem za začetnike in manj vešče smučarje, da so vijugali po položninah in v manjših hitrostih, ki niso imeli za cilj hitrejšega smučanja v dolgih zavojih, smučanja po bolj strmih progah s številnimi daljšimi in krajšimi prelomnicami. To je bilo tedaj sredstvo za hitro učenje in izvedbo enostavnega smučanja, ne pa za nadaljevalno in vrhunsko smučanje. Smučarji s kratkimi smučmi so imeli velike težave, ko so kasneje hoteli napredovati in bi bilo potrebno začeti smučati na smučeh preko 190 cm. Tehnika GLM se ni bistveno razlikovala od tehnike na daljših smučeh, saj je avtor poučeval prav tako sukanje gornjega dela telesa na eno stran in spodnjega na drugo. Le razbremenjevanje je bilo potrebno manj učinkovito, posebej na najkrajših smučeh. Dobri in zelo vešči smučarji prav tako niso poudarjeno razbremenjevali na gladkih položninah. Na strminah pa je bilo vidno razbremenjevanje ne glede na dolžino smuči in potreben tudi smučarski odklon. Razlika med tedanjo SDS tehniko in sedanjo Murovčevo UPS je vendarle. SDS tehnika brez razbremenjevanja in več ali manj potiskanja kolen levo in desno je omogočala zavoje na položninah na gladkem terenu z zavoji blizu vpadnice. Prehod na daljše smuči je bil težji, saj je moral smučar razbremenjavati in obremenjavati gor-dol. UPS metoda z učenjem na zareznih smučeh je tehnično pravzaprav enaka tehniki smučanja na zareznih smučeh z dolžinami preko 160 cm. Zato učenec nima takih težav kot v preteklosti. Tekmovalci niso imeli težav, ko so najprej tekmovali v smuku na smučeh 220 cm in nato za slalom prešli na krajše smuči (205 cm). Velike težave pa so imeli, če je bila najprej tekma v slalomu. Ne smemo pozabiti, da so isti tekmovalci tedaj morali nastopati v vseh treh alpskih disciplinah. Isto trdijo danes, če morajo po tekmi v slalomu nato na drugo prizorišče, kjer je tekma v smuku. Poučevanje smučanja se v osnovi ni dosti spremenilo. Edine in najboljše metode poučevanja smučanja za vse vrste učencev ni. Način poučevanja in tudi izbgira »orodja« - smuči zavisi od znanja, splošne, telesne pripravljenosti, smučarske gibalne sposobnosti in od ciljev učencev. Učitelj torej izbira in odloča med številnimi možnostmi poučevanja smučanja: bodisi z metodičnimi in pedagoškimi prijemi s po njegovem čim manjšim številom vaj ter nalog, izkorišča različnost terenskih oblik in pripravljenosti snežne podlage ali z uporabo različnih dolžin smuči. Učence mora naučiti čimprej varno smučati in začetnike čimprej koristiti žičnice, saj se smučati naučimo predvsem s smučanjem, ne pa s peš hojo po smučišču. Še vedno velja tudi staro pravilo, da je treba v učencu spodbuditi zaupanje, predvsem z izločitvijo straha, ki vedno obstoja, pa čeprav se uče na »dogah« ali »sulicah«. Kdo želi kaj več zvedeti o metodi UPS s smučanjem na kratkih zareznih smučeh, naj vzame v roko knjigo Sandija Murovca Na kanto, ki je izšla v slovenščini leta 2006 in bila prevedena v ruščino leta 2008. Arhitekt in učitelj smučanja Sandi Murovec je odlično demonstriral šolo smučanja UPS, ki jo je poslikal Aleš Fevžer. Murovec je kot arhitekt še izjemno oblikoval knjigo in slike dopolnil z odličnimi skicami. Aleš Guček – Smuček upokojeni učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Ameriški umetnostni drsalec Jimmy Maden med baletom leta 1930 na svojih kratkih smučeh JLM (New England Ski Museum, Franconia, New Hampshire, ZDA). Kratka smučka JLM za balet s krivinami spredaj in zadaj iz 1930 Američana Jimmyja Madena (New England Ski Museum, Franconia, New Hampshire, ZDA). Američan Clif Taylor je začel s poučevanjem na kratkih smučeh leta 1955. Na sliki leta 1958. Američan Doug Pfeiffer na dolgih smučeh med zavojem leta 1958, kjer je imel roke v položaju kot Clif Taylor. Clif Taylor je učil leta 1972 na Vršiču slovenske učitelje smučanja svoj GLM način poučevanja. Učitelja smučanja in demonstratorja Marjan Svetličič in Miro Dvoršak sta učila v Sloveniji GLM. Na sliki v paru prikazujeta pomoč učitelja učencu pri ohranitvi ravnotežja in vadbi ritmičnega vijuganja (1973). Učitelj smučanja in demonstrator Mišo Šorn prikazuje položaj telesa in rok po GLM (1973). Marjan Svetličič in Miro Dvoršak z rokami na kolenih nazorno učencem kažeta potiskanje kolen levo in desno po GLM, da učenec vijuga blizu vpadnice na bolj položnem smučišču (1973). Avtor knjige Sandi Murovec s prevodom knjige Na kanto v ruščini v Moskvi na Rdečem trgu leta 2008 (demonstracije Sandi Murovec, foto: Aleš Fevžer, 2006, 2008). Kratke smuči različnih dolžin, na katerih Murovec poučuje po UPS metodi (iz knjige Na kanto, foto: Aleš Fevžer, 2006). 011 Ekstremni zavoj Murovca po metodi UPS (iz knjige Na kanto, foto: Aleš Fevžer).