|
Dne 28.11.2009 napisal Aleš Guček
 | Hannes Schneider se je rodil v Stubaiju na Arlbergu v Avstriji. Že kot mlad fant je pokazal leta 1907 na tečaju izjemno nadarjenost za alpsko smučanje. Ko se je preselil v St. Anton se je popolnoma predal poučevanju smučanja. Schneider je vtisnil močan pečat razvoju alpskega smučanja. Spremenil je tehniko smučanja s položajem v počepu (orig.: Hocke) in gibanjem gor-dol z razbremenitvijo in obremenitvijo. Sedemdnevni tečaj na istem na istem pobočju oziroma vadbišču je pomenil začetek razvoja smučarskih prog v smučarskih središčih. Do takrat večinoma smučali v vzponom na hrib in nato samo z enim spustom zaključili smučarski dan. Pokazal je plužno kristianijo, ki je pripeljala do škarjastega zavoja in v sredini 1930-ih let do paralelnega zavoja. Slovenci smo od Schneiderja neposredno črpali znanje arlberške tehnike na njegovih tečajih za učitelje smučanja. Z Angležem Arnoldom Lunnom sta leta 1928 prvič v St. Antonu speljala znamenito tekmovanje v smuku in slalomu Arlberg-Kandahar, ki je veljalo dolga leta za prestižno tekmo v alpskem smučanju in je v koledarju svetovnega pokala še danes. Schneider se je uprl pritisku nacistov in je končal v zaporu, od koder so ga rešili ameriški prijatelji. Leta 1939 se je odselil v ZDA in tam ustanovil v North Conwayu, država New Hampshire arlberško šolo smučanja. |
Več...
|
|
Dne 20.11.2009 napisal Aleš Guček
 | Zimski turizem se je v drugi polovici 20. stoletja začel v St. Moritzu v Švici, ko je hotelir Johannes Badrutt povabil nekaj angleških gostov, naj pridejo še pozimi. »Če ne boste zadovoljni, vam povrnem stroške za vožnjo«, jim je obljubil. Res so prišli in bili zadovoljni ter to povedali še svojim rojakom, ki so začeli tudi pozimi hoditi v švicarske hribe. Poleti, da so si zdravili pljuča in se naužili gorskega zraka. Pozimi so se petičneži zabavali s hojo ni vožnjo s sanmi, v katere so bili vpreženi konji, po snegu in igrali škotsko balinanje na ledu (orig.: curling) ter spretneži drsali. Koncem 20. stoletja so Angleži začeli smučati po švicarskih Alpah in leta 1905 v Švici ustanovili Smučarski klub Velike Britanije (Great Britain Ski Club). Smučarji so se pehali peš v hrib, uspeli premagati en sam spust z vrha v dolino. Oči so jim hrepenele po žičnicah, ki so bile že zgrajene po svetu, vendar za prevoz naravnih dobrin, predvsem rude in lesa. Prva zobata vzpenjača je zadrdrala leta 1862 v Lyonu v Franciji. Prva žičniška naprava na svetu, namenjena le smučarjem je bila zgrajena leta 1908 v Schollachu v Schwarzwaldu v Nemčiji. Zasebnik, mlad smučar, še danes hrani posamezne dele te žičnice, sidra, koluta, dele druge opreme. |
Več...
|
|
Dne 14.11.2009 napisal Aleš Guček
 | Plezanje je dobilo ime po Alpah - alpinizem. Smučanje s hriba v plužnih in kasneje paralelnih zavojih prav tako – alpska smučarska tehnika. Smučanje se je razmahnilo v srednji in južni Evropi po pohodu Norvežana Fridtjofa Nansena s spremljevalci na smučeh preko Grenlandije leta 1888. Mnogi so naročali smuči iz Norveške, da bi preskusili te »snežke« ali originalno ski na snegu. Slikar Mathias Zdarsky iz Lilienfelda v Avstro-ogrski monarhiji na vzhodnem obrobju Alp je dobil par dolgih norveških smuči v začetku 1890-ih letih. Kmalu je ugotovil, da 2 metra in 94 centimetrov dolge, 8 cm široke in 2,750 kilograma težke z usnjeno prstno stremenico in petno stremenico iz šibe približno slab mezinec debele, oblečene v usnje, ni primerno orodje niti za hojo po ravninskem predelu Alp, kaj šele za drsenje po strminah. Ne da bi dobil navodila, kako uporabljati smuči, niti ni nikoli videl smučati Norvežane, se je jezen lotil preoblikovanja smuči in stremena v vez, kar je globoko zaznamovalo razvoj smučanja, seveda z velikim nasprotovanjem Norvežanov in njihovih pristašev v Alpah. Po priznanju pa so še vedno kuhali svoj rilec in skušali z zavistjo na vsak način zmanjšati pomembnost rojstva in razvoja alpskega smučanja. |
Več...
|
|
Dne 06.11.2009 napisal Aleš Guček
 | Ko želimo nekaj poudariti, da je bilo prvič, običajno brskamo po vseh zaprašenih policah, da bi odkrili osebo, ki je morda res nekaj storila prva na svetu. Oče neke stvaritve nam vre iz ust. Večno tekmovanje, kdo je bil prvi! Ni toliko važno, pomembno je, da se je zgodilo in začelo razvijati! Ko pišemo o Norvežanu Sondreju Norheimu, pravimo, da je oče telemark tehnike smučanju. Morda je res bil, morda tudi ne. Vsekakor je bil smučar, ki je vedenje in slavo telemark načina smučanja iz norveškega podeželja pokrajine Telemark prinesel v glavno mesto Kristianijo (sedanje Oslo) in od tam drugi kasneje po svetu. Sondre Norheim je tam velikokrat zmagal na smučarskih tekmah. Za nagrado je dobil srebrne pokale, ki jih je prodal, da je kupil krompir in tako preživljal svojo revno družino. |
Več...
|
|
Dne 30.10.2009 napisal Aleš Guček
 | Edinstveni dogodek leta 1888 je povzročil širjenje smučanja po srednji in južni Evropi. Norvežan Fridtjof Nansen in njegovi spremljevalci so prečil na smučeh Grenlandijo, do tedaj povsem neznani otok, razen nekaj obale in komaj nekaj deset kilometrov notranjščine. To prvo preprečenje otoka na smučeh je pomenil edinstven dogodek ne le za širjenja smučanja iz Skandinavije v druge dežele po Evropi, temveč tudi izziv za kasnejše odkrivanje nekoristnih prostranstev severnega in južnega pola. Nansenova odprava ni naredila samo korak pri odkrivanju neznanega ledenega in sneženega sveta, temveč še celo vrsto napotkov in praktičnih nasvetov glede opreme, prehrane in obutve. |
Več...
|
|
Dne 23.10.2009 napisal Aleš Guček
 | Slovenski jezik pozna dva izraza za pritrditev smuči na noge: smučarsko streme in smučarska vez. Na kratko – streme in vez. Prof. Marjan Jeločnik, dolgoletni predsednik Zbora učiteljev smučanja Slovenije in profesor na tedanji Visoki šolo za telesno vzgojo (danes, Fakulteta za šport) je vedno omenjal oba izraza, a ni potegnil natančne zgodovinske in opisne črte, kaj je streme in kaj vez. Isto poznajo še Nemci ion Avstrijci, drugi smučarski narodi po svetu pa ne. Američani poznajo tako samo »binding« za oboje. |
Več...
|
|
Dne 16.10.2009 napisal Aleš Guček
 | Vrsto tisočletij so bile smučke narejene iz lesa, največ iz jesena, bukve in breze. Drevo za posek za izdelavo smuči je moral »obrtnik« skrbno izbrati, da ni bilo kirivenčasto, zvrženo in s čimbolj enakomernimi letnicami. Posebno oblikovane sekire, ostra strgala, saj v začetku znanega nastanka smuči obliči niso bili znani ter noži s široko klino so v spretnih rokah iz debla izluščili primerne plohe. Te je bilo treba še natančno stanjšati, oblikovati ob straneh, jih osušiti in končno ukriviti na prednjem delu v krivino, da je »dolga deščica« postala smučka. To še ni bilo vse, saj je moral oblikovalec smučke še pritrditi streme, da je vanj smučar vtaknil obuvalo. Šele tako pripravljena naprava ali priprava je postala primerna za hojo, drsenje, tek, spuste in krmarjenje v zavojih po zasneženi pokrajini. |
Več...
|
|
Napisano dne 16.10.2009.
 | Začenjamo z vrsto prispevkov Aleša Gučka, bivšega alpskega reprezentanta, učitelja smučanja in demonstratorja, predsednika Zbora učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, soavtorja več učnih načrtov šole smučanja, smučarja po starem, ki se je več ali manj vse življenje spoznaval z zgodovino smučanja. Članki bodo izhajali vsak teden, medtem ko boste lahko spremljali članke, ki jih boste zamudili na naši spletni strani pod rubriko „Zgodovina smučanja“. |
Več...
|
|
Dne 29.08.2009 napisal Aleš Guček
 | Nekateri zgodovinarji smučanja so razdelili zgodovino smučanja na nekoliko drugačen način kot klasično zgodovino. Prazgodovina smučanja naj bi se končala tam nekje z začetki športnega smučanja okoli 1860, ko se uveljavi telemark tehnika krmarjenja. Jaz se bom priključil klasični zgodovini in predstavil zgodnje začetke smučanja po svetu. Sem pristaš trdnih dokazov smučanja in ne halo-učinkov hipotez na trhlih nogah, oziroma hlastanja po posebnostih.
|
Več...
|
|
Dne 30.03.2009 napisal Aleš Guček
 | Smučanje naj bi bil naš narodni šport. Po marsikaterih strokovnih kriterijih bi to trditev sprejeli. Zmotno je misliti, da samo zaradi naših tekmovalnih uspehov. Rudolf Badjura (knjiga Smučar, 1924) je to zapisal že davno tega in nato ... |
Več...
|
<< Novejše vsebine |
Arhiv vsebin
Smučarski muzeji
Muzej: Franconia, New Hampshire, ZDA
Muzej Kongsberg, Norveška
Muzej Lilienfeld, Avstrija
Muzej Mürzzuschlag, Avstrija
Muzej Ottawa, Kanada
Muzej Vermont, ZDA
Muzeja Lahti in Helsinki, Finska
Muzej Umea, Švedska
Muzej Alta, Norveška
Muzej Lillehamer, Norveška
Muzej Tromsø, Norveška
Muzej Trondheim, Norveška
Muzej Morgedal, Norveška
Muzej Holmenkollen, Oslo, Norveška
Smučanje brez snega - uvod in muzej Tržič
Smučarski muzeji doma in po svetu
Zgodovina smučanja
Simpozij o Rudolfu Badjuri
Zaključek - Zimske olimpijske igre
Sapporo 1972
Grenoble 1968
Innsbruck 1964 in 1976
Squaw Valley 1960
Cortina d'Ampezzo 1956
St. Moritz 1948 in Oslo 1952
Garmisch-Partenkirchen 1936
Lake Placid 1932 in 1980
St. Moritz 1928 in 1948
Zgodovina zimskih olimpijskih iger
Učitelji smučanja, 8. del
Učitelji smučanja, 7. del
Učitelji smučanja, 6. del
Učitelji smučanja, 5. del
Učitelji smučanja, 4. del
Učitelji smučanja, 3. del
Učitelji smučanja, 2. del
Učitelji smučanja, 1. del
Ull in Skadi, smučarska bogova živita še danes
Muzej Planegg, Smučarska zveza Nemčije
Nevidena smučarska oprema 3
Nevidena smučarska oprema 2
Nevidena smučarska oprema 1
Tu taku leti, da kar sneg praši
Odkrivanje belih puščav
Ali je to tudi smučanje 2?
Ali je to tudi smučanje 1?
Smučanje po starem ne sme biti maškerada
Smučarske karikature, 3. del
Smučarske karikature, 2. del
Smučarski svinčnik, tuš in barvice
Po Batageljevih gazeh in smučinah po Celju in okolici
Interski 2011- 60 let
100 let FIS
Začetki turnega smučanja
Smučanje z očmi umetnikov
Pozabljeni planiški teden
Neznana znana Planica
Vrste smučanja
Netopirski plašč
Prelomnice smučarskih zavojev
Malo prostora za pustne šeme
Pohorski smučar namesto kurentov
Olimpijska krila v boju s hlačami
Smučarski portret Marjana Jeločnika
Ameriška rudarska zabava pozimi
Stoletja smučarskih capic
Slalom ni padel z neba
Smučarske zvrsti
Kratke smuči
Od krivinga h karvingu
Prva slovenska šola in arlberška tehnika
Arlberška tehnika, Hannes Schneider
Brez sape v hrib - razvoj smučarskih žičnic
Odkod alpsko smučanje
Oče telemarka
Preko Grenlandije na smučeh
Streme in vez
Prispevki o zgodovini smučanja
Smučke iz lesa, aluminija in steklenih vlaken
Pojav smučanja že v prazgodovini
Slovensko smučanje v svetu
Na forumu lahko avtorju prispevkov zastavite vprašanje o zgodovini smučanja!
|
|
