Smučarske zvrsti

Napisal Aleš Guček dne 26.12.2009.

Začenja se smučarska sezona in z njo tekme svetovnega pokala. Vedno na novo se postavlja vprašanje delive smučarskih zvrsti, tekmovalnih in prostočasnih. Marsikdo s ponosom trdi, da je smučar. Nekateri pa nikakor ne žele to biti, kot n.pr. deskarji, ki so po njihovo »borderji«, smučarji prostega sloga (»fristajlerji«), smučarji čez drn in strn (»frirajderji«), smučarji telemarka ali proste pete (»telemarkisti). Predvsem predstavniki novejših smučarskih zvrsti bi bili radi nekaj posebnega, kot da se je smučanje začelo z njimi in prej ni bilo nič. V njihovo dobro je, da so vseeno uvrščeni med smučarje, sicer bi se lahko poslovili od marsikatere ugodnosti smučarjev. Če ne zaradi drugega, zaradi sodnih postopkov, ki se lažje in hitreje razrešijo v zvezi z zakonodajo o varnosti smučanja in smučarjev. Preprosto: smučar je vsakdo, ki uporablja športno orodje oz. pripomoček, ki se jim reče smuči ali njim sorodne priprave ali naprave.

Smučka je športna naprava manjših ali večjih dolžin oz. širin, manjše debeline, s posebno pripravo (smučarsko vezjo) za pritrditev čevlja na smučko, ki povezuje smučarja s smučko. Smučki sta dve ali ena sama. Smučar uporablja dve palici ali smuča brez njih ali ima posebni palici s kratkimi smučkami namesto krpljic in konic za potrebe smučarjev s posebnimi potrebami (invalidi). Izjema od opisanega je smučarski bob, ki ima namesto smučarske vezi sedež in smučar na nogah dve kratki smučki s katerima sede drsa po snegu zaradi ohranitve ravnotežja. Mednarodni olimpijski komite (MOK) razlikuje zimske športe na najbolj enostavni način, glede na orodje, ki ga športnik uporablja: sanice → sankanje (na naravnih in umetnih progah s tekmovanji v sankanj, bobu in skeletonu), drsalke → drsanje (umetnostno in hitrostno drsanje ter hokej) in smuči → smučanje (alpsko, teki in skoki na smučeh). Malo izstopa stara škotska igra balinanje na ledu (orig.: curling), ki je prerasla v tekmovalni šport. Mednarodna cehovska smučarska organizacija (FIS) vključuje v svoje vrste nekaj smučarskih zvrsti, medtem ko so številne izven nje, čeprav je na primer smučanje na travi članica FIS. Zato so tudi za novinarje nezanimive razne športne zvrsti, ki nimajo še svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger ter svetovnega pokala. Izven cehovskih zvrsti novinarje zanimajo le neka komercialna oz. pridobitniška dejanja, če nekdo skoči z vrha Mount Everesta »s smučmi na nogah brez čelade na glavo na vlažno viledo krpo v Katmandu« ali če nekdo »najmanj Savico preplava Viktorijine slapove navkreber« in med tem podvigom pogoltne še kako strupeno kačo. Tudi ta način življenja je mogoč. Nikakor pa ni to edino smučanje in morda kaj več vredno (kje so merila ?), kot na primer smučanje s Kočne, Eigerja, Aguille verte ali Druja – temu načinu smučanja pravimo alpinistično smučanje (izraz ima korenine v Sloveniji) in ne »ekstremno«, kot radi rečejo v tujini. »Ekstremno« smučanje je namreč vsako smučanje, ki je na robu običajnih zmogljivosti, kot je smučanje z noad 250 km/h, tek na 220 km, potovanje na smučeh na južni ali severni tečaj, poleti preko 230 m itd. Zato je poenostaviti pojem smučanja: tekmovalna ali prosto časna dejavnost na smučeh na naravnih in urejenih smučiščih (podlaga sneg), na travnikih (podlaga trava), asfaltiranih cestah ), v puščavi (podlagi pesek), ali plazovitem melišču (podlaga drobir oz. mel) ali na umetnih progah (podlaga plastika ali druga umetna vlakna). Ker nobena krovna svetovna športna organizacija, kot tudi ne državne športne združbe niso vključile vseh starejših in novejših smučarske zvrsti v preglednico, se bom sam pozabaval kot izziv športnim strokovnjakom za razmislek in za spodbudo uradne razvrstitve smučanja izobraževanja (Fakulteta za šport), če tega niso sposobne naredite cehovske športne organizacije. Ne glede na to ali vključujejo posamezne zvrsti v svojih vrstah ali ne. Morda je tako še boljše, se vsaj lahko neka nova ali posebna smučarska zvrst hitreje in neovirano razvija, kot če je treba čakati »na predalčkanje priletne FIS ali MOK infrastrukture«. Naj navedem samo dva primera: 1. ženske smučarske tekačice so lahko prvič nastopile šele leta 1952 na olimpijskih igrah, medtem ko so moški lahko zmrzovali že leta 1924 tudi na 50 km dolgi progi leta 1924 v Chamonixu in smučarski poleti so bili dokončno uveljavljeni s svetovnim prvenstvom v Planici leta 1972, medtem ko so rojstvo doživeli leta 1934 prav tako v Planici. Smučanje je možno razdeliti po zvrsteh glede naslednjih prvin (tuj.: parametrov): namen: preživetje, zabava, raziskovanja in odkritja, merjenje moči, učenje, prostočasna dejanja; cilj: pridobitev naravnih dobrin, popestritev zimskih dni, odkrivanje belih puščav (severnega in južnega tečaja, Genlandije), zaslužek, stalna zaposlitev, družbeno in socialna: mirnodobska dejavnost (preživetje, odkrivanje nekoristnega sveta, prostočasna dejavnost, tekmovanja) in potrebe vojske (gibanje po zasneženem svetu z orožjem, parade, tekmovanja, osvajanja in obramba); osnovni način smučanja: hoja in tek, skoki in spusti v zavojih navzdol; zgodovinsko ozadje: uporabnostno smučanje, osvajalne vojne in obramba, športno, prostočasno in tekmovalno; osnovna področja smučanja: odkrivanje nekoristnega sveta, športna dejavnost (norv.: idraett in nem.: Sport) in tekmovanja (novejša delitev smučanja po letu 1870 do danes); tip orodja, priprave oz. naprave: smuči (ena, dve, deska, smučarski bob), stremena in vezi (mehka stremena in trde vezi), palice (kol, kolec, dve palici ali brez palic), oblike smuči (dolžina, stranski lok in mostičenje), robovi in robniki, vrstna kotalka (tek na smučeh ali za alpsko smučanje po asfaltu - »angl.: skates ali rollers), dodatne priprave na smučarski opremi (psi, smučarski krampeži, lovilni jermenčki, snežne zavore, »parablok«, ublažitveni vložki ipd.); naravne danosti in smučarski objekti: splošno kot so ravnice, gričevnat svet, gore, »bela puščava« ter objekti oz. podrobneje naravna smučišča (»bela puščava«, alpinistično, turno, in potovalno smučanje ter smučanje čez drn in strn) in smučarski objekti (urejena smučišča s smučarskimi progami za prostočasno smučanje in za tekmovanja, vse vrste skakalnic, snežni žleb - angl.: half pipe, proga za skupinski start - angl.: board- and skier-cross, smučarski parki in vrtci, smučanje po ovirah - ograje ipd., umetno narejene grbine, smučarske dvorane, smučarske proge za tek, itd.) - opomba: objekt ni samo hiša oz. zgradba, temveč vsak poseg v naravno okolje zaradi spremembe tega z določenim namenom (zgradba in drugi posegi teren oz. zemeljska dela); vrsta podlage: sneg, asfalt, trava, plastika; uporabniki: prostočasni smučarji (vsi, ki jim smučanje ni poklic) in poklicni smučarji (trenerji, tekmovalci, učitelji smučanja, turni smučarski vodniki, vodniki potovalnih in raziskovalnih odprav, gorski reševalci, policisti, nadzorniki smučišč, vzdrževalci urejenih smučišč ipd.). Aleš Guček – Smuček upokojeni učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.