Olimpijska krila v boju s hlačami

Napisal Aleš Guček dne 30.01.2010.

Antične in moderne olimpijske igre so si sledile v rednem zaporedju štirih let. Ko so bile uvedene poleg letnih še zimske olimpijske igre, so se morali odpraviti odborniki Mednarodnega olimpijskega komiteja pozimi in poleti kar dvakrat v istem letu med športnike. Vseh dobrot ni zdravo zaužiti naenkrat, zato so starejše legende olimpizma odkrile nov način, ki je poleg drugih prednosti še zmanjšal naporna potovanja v istem letu. Olimpijske igre so še vedno na vsake štiri leta, vendar zimske dve leti pred letnimi. Tako pravilo prestopnega leta ne velja več za zimske igre. Februar pa je daljši za dan v času letnih olimpijad. V zgodovini so veljali dolgo le moški na zimskih olimpijskih igrah, ženske pa brž za zapeček. Ker so bili slovenski uspehi že tolikokrat omenjeni, jih ne bom ponavljal, saj se jih bodo pred olimpijskimi igrami zagotovo spomnili mediji.

Salt Lake City in njegova okolica v državi Utah sta z veseljem sprejela številne športnike snežnih in ledenih podlag, seveda za velike denarce. Ni naključje, da so igre zopet v Ameriki, februarja 2010 v Kanadi. Želja biti pomemben, za nameček se je smučarsko športno življenje tam začelo prej kot v srednji Evropi. Obubožani Norvežani so zapustili svoja ognjišča in se napotili čez lužo. S seboj so prvi že leta 1840 vzeli dragoceno pomagalo, smuči, ki so jim še kako prav prišle za iskanje zlata po Kaliforniji v zimskem času, ko so drugi dremali za zapečki. Norvežan Tostensen se je preimenoval v ameriškega Thompsona in pozimi na smučeh prenašal pošto na 145 km dolgi poti med Placervillom in Carson Cityjem. Razmah smučanja po svetu v začetku 20. stoletja je zamikal tudi nežni spol. Zadrti dedci niso nič kaj radi videli v svojih vrstah ženske, če pa že, so morale nositi namesto hlač krila. Neprijetni piš med smuko je sesal sneg tudi med stegna, zato so si dame omislile krajše smučarske hlače, ki so jih skrile pod krinoline. Čeprav je pradavna laponska boginja Skadi rada smučala, da bi posnemala smučarskega boga Ulla, ženska lica niso smela žareti na olimpijskih tekmovanjih še dolga leta, predvsem po zaslugi starokopitnih Norvežanov in Švedov, ki so krojili politiko tedanjo Mednarodne smučarske komisije, ustanovljene leta 1910. Udeležbo samo moških na olimpijskih igrah so zadrli pod kožo tudi odbornikom Mednarodnega olimpijskega komiteja. Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Chamonixu v Franciji, čemur so sicer zelo nasprotovali Skandinavci, saj niso marali konkurence svojim Nordijskim igram, ki so jih prirejali že mnoga leta prej. Sprva je bil proti tudi oče modernih olimpijskih iger Pierre de Coubertin, češ da Grki niso tekmovali v smučanju in v drsanju. Prisiljeni so bili popustiti pred pritiski Srednjeevropejcev, a vztrajali in uspeli, da igre niso primerne za smučarske tekmovalke. Zelo radi pa so verjetno gledali pod kikle drsalkam, ki so smele nastopiti. Med njimi tudi komaj 12 letna Norvežanka Sonja Henie. Francoski državni podsekretar Gaston Vidal je na kratko otvoril prvi zimski direndaj: ”Otvarjam zomske igre v Chamonixu, katere so so sestavni del VIII. olimpijskih iger.” Zimski spored je bil torej sestavni del poletnih iger v Parizu. Tekmovalci so se poganjali za medalje v hokeju na ledu, hitrostnem in umetnostnem drsanju, “curlingu” (škotska inačica modernega balinanja na ledu), bobu in smučanju. Smučanje je imelo več disciplin: teka na 18 in 50 km, nordijsko (danes klasično) kombinacijo v teku in skokih, skoke ter vojaški moštveni tek s po štirimi smučarji v ekipi na 30 km. Heroj teh iger je bil Norvežan Torleif Haug, ki je zmagal v tekih na 18 in 50 km ter za povrh še v nordijski kombinaciji. Heroji so bili tudi naši tekmovalci na 18 in 50 km Hrvata Zinaja in Pandaković ter Slovenca Mirko Kajzelj in Zdenko Švigelj. Nastopili so kot se pravim atletom spodobi v telovadnih dresih, z majicami s kratkimi rokavi, čeprav je bilo zunaj okoli 20 stopinj pod ničlo. Prav nič se ni čuditi, da so na 50 km drug za drugim premrli in utrujeni odstopili, le Dušan Zinaja je vztrajal do konca. Tekel je več kot devet ur. Medtem ko so drugi že proslavljali tekmovalni dan s kozarci v rokah na svečanem banketu, je Zinaja v trdi temi pritekel skozi cilj, kjer ga je edini pričakal odbornik iger s svečo v roki, saj je bil obveščen, da se nekdo še vedno bori s seboj in naravo. Nič bolje se ni godilo francoskim vojakom v tekih. Na štart so prišli prehlajeni. Ker bonton ni dovoljeval kašljanja in pljuvanja okoli sebe, so tekli ves čas z robci v rokah in si med tekom brisali nosove. Marsikdo si je tega leta bolj od prvih zimskih olimpijskih iger zapomnil smrti Lenina ali Kafke. Alpsko smučanje je bilo prvič na olimpijskih igrah leta 1936 v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji. Tekmovale so tako moški kot ženske, ki so jih moški medse vzeli že na prvem svetovnem prvenstvu leta 1931. V smučarskih tekih pa so zopet sopihali samo atleti moškega znamenja, ki se jim je oko spočilo na ženskih oblinah med teki na olimpijskih igrah šele daljnega leta 1952 v Oslu. Uvedbo alpskega smučanja na igre lahko postavimo ob bok naj dogodkov istega leta: angleški kralj Edward VIII. se je odpovedal kroni in se poročil z ločeno Američanko Wallis Simpton, Franco je začel špansko državljansko vojno, Italija je priključila Abesinijo (Etiopijo) in Lucky Luciano je bil obsojen zaradi “prisilitve v prostitucijo”. Med smučarkami je bila nepremagljiva Nemka Kristl Cranz, ki je osvojila zlato medaljo v alpski kombinaciji, saj posebne medalje za smuk in slalom niso podelili. Med moškimi se je v alpski kombinaciji pozlatil Nemec Franz Pfnür, čeprav so se mu tresle hlače po smuku, v katerem je na veliko presenečenje zmagal norveški skakalec Birger Ruud. Ruud je s slabšim rezulatom v slalomu zasedel “šele” četrto mesto, zato pa je zmagal v skokih. Bivši soboslikar Adolf Hitler si je tako dobro zapomnil njegovo zmago, ki jo je sicer pričakoval od sorojaka, da ga je med vojno povabil k sebi in ga nagradil namesto s šampanjcem z osemnajstmesečno zaporno kaznijo v taborišču. Te olimpijske igre nam bodo ostale v spominu posebej zato, ker se jih je udeležila za tedanje razmere zelo številčna smučarska reprezentanca kraljevine Jugoslavije s kar 17 tekmovalci, ki so nastopili v tekih, skokih, nordijski (skoki in tek) ter alpski kombinaciji (slalom in smuk). Vsi tekmovalci so bili iz Slovenije, prav tako vodja moštva Ante Gnidovec-Boter ter finski trener tekov Kuisma. Najbolje se je odrezal tekač na 50 km Franc Smolej, ki je zasedel izjemno 10. mesto in za njim alpinec Ciril Praček s 15. mestom v alpski kombinaciji. Zimske olimpijske igre leta 1972 v Sapporu na Japonskem bi bile skoraj zadnje. Predsednik MOK-a, Američan Avery Brundage, je tako korenito zagovarjal amaterizem, da je poslal domov Avstrijca Karla Schranza, češ da služi denar s smučanjem in mu tukaj ni mesta. Schranz je bil takrat skoraj nepremagljiv v vseh treh alpskih disciplinah, a je moral sklonjene glave na začetku iger odpotovati domov, kjer so ga sprejeli kot narodnega heroja. Brundage se je res pokazal kot profesionalni amater, saj Schranz ni bil edini poklicni tekmovalec. Po hodnikih se je šušljalo, da je bil predsednik Mednarodne smučarske zveze Švicar Marc Hodler tako jezen, da je Brundagu zabrusil, da se bodo alpski tekmovalce umaknili z naslednjih olimpijskih iger, potem pa naj ima Američan svoje igre z “amaterskimi” ruskimi in češkimi hokejisti. Amaterizem je imel globoke korenine že pred drugo vojno. “Kralj” slaloma Avstrijec Toni Seelos ni smel nastopiti leta 1936, ker je eno leto prej služil denar v šoli smučanja, da je lahko preživel. Posebno zadrti so bili Američani. Med turnejo norveških skakalcev leta 1933 po Ameriki so prepovedali tekmovati tedaj najboljšemu skakalcu na svetu Birgerju Ruudu, ker so čez lužo prodajali v trgovinah opremo z njegovim imenom, za kar je prejemal denar. Kako bi sicer lahko preživel in se ukvarjal s športom Birger, eden od sedmih otrok, ki so živeli v dokaj revni pokrajini Telemark. Tudi od prejetega denarja za inovacije smučarske opreme ni obogatel. Norvežani so bili iznajdljivi, si sposodili denar, odkupili po trgovinah vso opremo z imenom Birger Ruud in Američane prepričali, da taka oprema sploh ne obstoja. Turneja norvežanov se je končala z velikim uspehom. Američani so zauapnja vredni za organizacijo zimskih olimpijskih iger, če organizacije ne odpovedo tik pred zdajci. Še bolj nepredvidljivi na igrah so ameriški alpski tekmovalci, saj zablestijo kot meteorji prav na dan tekmovanja. Lake Placid je dvakrat organiziral zimske olimpijske igre, leta 1932 in leta 1980. Ameriko je med prvimi igrami na njihovih tleh pretresala velika brezposelnost, istočasno pa se je šopiril Rockfeller z gradnjo svojega centra v New Yorku. Ronald Reagan je leta 1980 na volitvah premagal Jimmya Carterja in postal predsednik ZDA, kar je počastil izbruh vulkana Mount St. Helen. Alfred Hitchcock je umrl istega leta, John Lennon pa je bil žrtev njegovega norega navdušenca. Squaw Valley je leta 1960 poživil Jean Vuarnet z zmago v smuku, med katerim je pokazal novo pot smučarjevega aerodinamičnega položaja v “jajcu”. Kennedy je hotel isto storiti v politiki, ko je istega leta postal predsednik, Fidel Castro pa mu je odgovoril z nacionalizacijo ameriške lastnine na Kubi. Sicer pa so minile vse zimske igre brez večjih škandalov, zato pa se je Reagan leta 1980 “maščeval” Rusom zaradi zasedbe Afganistana z žrtvovanjem lastnih športnikov, ki jim ni pustil na letne igre v Moskvo. Brez bolečih posledic se lahko Američani odpovedo iger, ki so si jih trdo pridobili. Mesto Denver v državi Kolorado je leta 1976 odpovedalo igre tik pred zdajci in vskočili so Avstrijci z Innsbruckom. Za prve igre v Chamonixu je morala dati Francija državno garancijo in podpisati pogodbo z MOK-om in nositi vse stroške in posledice, če bi odpovedala tako letne igre v Parizu kot zimske v Chamonixu. Predstavniki Salt Lake Citya se niso premislili, pač pa poostrili varnost zaradi letalskega napada na dvojčka v New Yorku in Pentagona v Washingtonu 11. septembra 2001. Če sta bila Avstrijec Toni Sailer leta 1956 v Cortini d’Ampezzo in Francoz Jean-Claude Killy leta 1968 v Grenoblu (Chamroussu) nesporna favorita, sta zmagala v vseh treh disciplinah - slalomu, veleslalomu in smuku. Posebej je bil sporen slalom v Chamroussu, kjer so dovolili Schranzu ponoven štart, nato pa ga diskvalificirali zaradi dokazane napake v predhodnem teku. Nemka Rosi Mittermeier bi kot prva ženska skoraj leta 1976 v Innsbrucku ponovila isti uspeh, če je ne bi v veleslalomu samo za nekaj drobcev sekunde prehitela Kanadčanka Kathy Kreiner. Američani in Slovenci so na olimpijskih tekmovanjih dosegli šopek presenečenj v alpskih disciplinah, saj so bili na papirju drugi favoriti Američani niso bili obremenjeni z novinarskimi stiskalnicami, naši pa so znali te novinarsko račje pritiske potišati z uspehi. Slovenci so bili sicer vrhunski smučarji, vendar svetovna javnost ni pričakovala toliko medalj, glede na to, da smo maloštevilni narod. Gretchen Frazer je leta 1948 v St. Moritzu osvojila zlato medaljo v slalomu in že naslednjo olimpijado leta 1952 v Oslu Andrea Mead Lawrence pognala v kozji rog evropske šampionke v slalomu in veleslalomu. Barbara Cochran je najbolje presmučala smuk stezo v Sapporu na Japonskem. Za še večje presenečenje pa je poskrbel Bill Johnson v smuku v Srajevu leta 1984. Dvojča Phila in Stevena Mahra ne moremo šteti za presenečenje, saj sta bila ves čas v svetovnem smučarskem vrhu in grenila življenje Ingemarju Stenmarku. Težko je napovedati, kdo bo presenetil na teh olimpijskih igrah, zagotovo pa drži, da bo življenje športnikov zelo naporno ob tolikih varnostnih ukrepih in ob preboju kontrol se bodo zagotovo težje znašli na mrzlem posebnem snegu v Kanadi. Aleš Guček – Smuček upokojeni (mu)učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Stari Grki so tekmovali v letnih športih že daleč pred našim štetjem, čeprav so Laponci smučali že prej, a le za potrebe preživetja v krutih zimah severa Evrope. Plakat za prve zimske olimpijske igre leta 1924 v Chamonixu, Francija. S plakata je razvidno, da je bil tedaj bob bolj zanimiv od smučanja, vsaj v srednji Evropi. Francoska vojaška patrulja na štartu teka na 30 km na zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu. Na progi so morali še streljati in moštvo je moralo skupaj prečkati cilj. Zmagali so Finci pred Italijani, Francozi pa osvojili bronasto odličje. Francoz Martial Payot iz Chamonixa je pre dolimpijskimi igrami skakal že na Holmenkollnu na povabilo Norvežanov. Na sliki v pokončni drži na ZOI leta 1924 v Chamonixu. Norvežan Torleif Haug je bil najuspešnejši olimpijec leta 1924, prvi v nordijski kombinaciji in tekih na 18 in 50 km. Fotografija je iz Olimpijskega muzeja v Lillehammerju na Norveškem. Torleif Haug na cilju v Chamonixu leta 1924. Norvežan Tullins Thams je zmagal v Chamonixu leta 1924 v konkurenci specialnih skokov. Brošura, ki je izšla po zimskih olimpijskih igrah leta 1936 v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Nemka Christl Cranz je bila pred 2. svetovno vojno najuspešnejša alpska smučarka, saj je zmagala več kot desetkrat na svetovnih prvenstvih in osvojila zlato kolajno v alpski kombinaciji na ZOI leta 1926 v GA-PA. Nizozemska baronesa Schimmenninck van de Oije je tekmovala na ZOI leta 1936 v GA-PA v alpskih disciplinah kar v krilu. Francoz Emile Allais je na olimpijskih igrah leta 1936 zasedel 3. mesto v alpski kombinaciji za Nemcem Franzem Pfnürrom in Avstrijcem Adolfom Gustavom Lantschnerjem – Guzzijem. Nemec in Avstrijec sta na zmagovalnem odru dvignila roki z značilnim nacističnim pozdravom. Norvežan Birger Ruud je bil odličen skakalec in tudi tekmovalce v smuku. Na ZOI leta 1936 je presenetljivo zmagal v smuku, zasedel veliko slabše mesto v slalomu, menda 9. in zasedel v kombinaciji 4. mesto, za las za kolajno. Norvežan Birger je slavil zmago v skokih. Med drugo svetovno vojno so hoteli Nemci izkoristiti njegovo smučarsko slavo in smučanje v propagandne namene, kar je odklonil. Za nagrado je pristal v koncentracijskem taborišču v rodni Norveški, kot še nekaj njegovih norveških smučarskih prijateljev. Na zimskih olimpijskih igrah leta 1936 v Garmisch - Partenkirchnu je med vojaškimi patruljami presenetljivo zmagala Italija. Jugoslovanska olimpijska smučarska reprezentanca za ZOI 1936 je bila najbolj številčna vse do danes, ki so jo sestavljali sami Slovenci pod vodstvom prvega slovenskega FIS sodnika za skoke, predsednika Smučarskega kluba Ljubljana in odbornika Jugoslovanske zimsko športne zveze Antona Gnidovca – Botra. Najbolj odmeven rezultat Slovencev na ZOI 1936 je bilo 10. mesto Franca Smoleja na 50 km, ki je bil leto kasneje v Chamonixul še šesti na svetovnem prvenstvu na 50 km in leta 1939 v Zakopanih deveti. Američanka Andrea Mead – Lawrence, ki je umrla pred kratkim, je začela ameriški pohod proti vrhu svetovnega razreda alpskih smučarjev ZDA, ko je na ZOI leta 1948 v St. Moritzu v Švici osvojila zlato v slalomu in veleslalomu. Pozorno si je ogledati njene pumparice namesto šponaric. Švedska predaja moške tekaške štafete, ki je zmagala, Jugoslavija s slovenskimi tekači je zasedla 9. mesto. Olimpijski ogenj za zimske igre so prvič prižgali leta 1952, ko so bile igre v Oslu na Norveškem. Skromno ognjišče na domu očeta telemarka Sondreja Norheima v Øverbøju nad Morgedalom je služilo za prižiganje bakle, ki jo je prinesel Egil Nansen na stadion v Oslu, vnuk Fridtjofa Nansena, znamenitega raziskovalca na smučeh severnih belih puščav. Norvežan Stein Eriksen je izskočlil iz Skandinavskega okvira, saj ni ne skakal, ne tekel. Posvetil se je alpskemu tekmovalnemu smučanju in osvojil doma v Oslu na ZOI leta 1952 prvo mesto v veleslalomu, nato leta 1954 v švedskem Åreju na svetovnem prvenstvu še prva mesta v slalomu, veleslalomu in alpski kombinaciji. Takoj se je odselil v ZDA, tam ustanovil smučarsko šolo in uspešno nastopal še kot akrobatski smučar za privabitev klientov. Avstrijec Toni Sailer je prvi osvojil vse tri alpske kolajne na olimpijskih igrah, Cortina d’Ampezzo, Italija leta 1956: slalom, veleslalom in smuk, ter hkrati postal svetovni prvak v alpski kombinaciji, ki ni štela za olimpijske igre. Francoz Jean Vuarnet je izpopolnil tehniko v smuku s položajem jajce in zmagal v smuku na olimpijskih igrah leta 1960 v Squaw Valleyu v ZDA. Nordijska kombinacija, tek in skoki, je bil od prvih olimpijskih iger leta 1924 vse do leta 1960 privilegij Skandinavcev. Srednjeevropejci jim niso segali niti do kolen. Na ZOI 1960 je vzniknil Nemec iz Schwarzwalda Georg Thoma in osvojil zlato kolajno. Rojaki v Hinterzartnu v Schwarzwaldu so tako hvaležni svojemu rojaku, da so mu v Smučarskem muzeju postavili posebno spominsko sobo z vso njegovo smučarsko opremo, štartnimi številkami … Jean-Claude Killy je nadaljeval slavo in uspehe francoskih alpskih smučarjev, ko je osvojil poleti leta 1966 zlato kolajno v smuku v Portillu v Čilu in nato vse tri kolajne v smuku, veleslalomu in slalomu na ZOI 1968 v Grenoblu na pobočjih Chamroussa. Toni Sailer ni več bil sam s tremi odličji v lapskem smučanju na istih igrah. Šved Ingemar Stenmark dolgo na olimpijskih igrah ni segel visoko, kljub temu, da je bil najboljši alpski smučar svojega časa. Sreča se mu je nasmehnila leta 1988 na olimpijskih igrah v kanadskem Calgaryju z zlatom v slalomu in veleslalomu. Matti Nykänen je veljal za čudežnega skalanega dečka iz Finske. Osvajal je številne kolajne, dokler ni zašel na stranpota in celo na koncu prodal svoja odličja. Muzej športa Finske jih je odkupil in so danes razstavljene v muzeju ob olimpijskem stadionu v Helsinkih. Nykäneen je zmagal v skokih na ZOI leta 1988 v Sarajevu na 760 in 90 meterski skakalnici in še na 120 meterski v Clagaryju leta 1988. Zimske olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem so bile posebnost na vseh ravneh. Tudi simboli posameznih zimsko športnih disciplin so bili posebni, povzeti stilizirano po petroglifu smučarja iz okoli leta 3.500 pred našim štetjem z norveškega otoka Rødøya. Na sliki simbol za biatlon. Vhod v prekrasen Olimpijski muzej v športni dvorani v Lillehammerju tik pod olimpijskimi skakalnicami. Norvežan Bjørn Daehli velja za najboljšega smučarskega tekača. Osvojil je toliko kolajn, da ni prostora za naštevanje. Omenimo le eno, zlato v teku na 10 km, leta 1944na ZOI v Lillehammerju, saj je drugače osvajal tudi po štiri na istem velikem tekmovanju.