Muzej Morgedal, Norveška

Napisal Aleš Guček dne 27.11.2010.

Norsk Skieventyr/Olav Bjalland Museum, Morgedal, Norveška in rojstna hiša Sondreja Norheima, Øverbø, Morgedal, Norveška. Pokrajina Telemark je po letu 1860 postala zibelka novega načina smučanja, ki so ga poimenovali kar po pokrajini. Sondre Norheim iz malega zaselka Øverbø z nekaj enoprostorskimi kajžami blizu Morgedala v dolini je morda neupravičeno imenovan oče telemarka.

Verjetno je mularija tam veselo tekla na smučeh, skakala in tudi vijugala v znanih telemark zavojih, med njimi najbolje prav Sondre. Ta je postal slaven, saj je zmagoval na tekmah v dva do tri oddaljeni kilometre Kristianiji, danes Oslu. Tam je zaslužil nagrade, največkrat srebrne pokale, ki jih je prodal, da je nakupil krompir in tako za silo pokukal občasno iz revščine. Res pa je okoli leta 1870 Sondre sam skrajšal smuči in podaljšal petno stremenico, ki jo je namesto pod podplat čevlja, da ne bi zdrsel, raje namestil okoli pete čevlja. Sondre je bil pogumen fant in ko je bilo veliko snega je zasmučal na streho hiše in preskočil sleme, da je vzelo sapo domačim ob ognjišču. Kdso je prvi vijugal v telemark zavojih in kristianiji, ni znano, dejstvo pa je, da je Sondre ponesel znanje in slavo izven domačega Telemarka.

Aleš Guček
upokojeni (m)učitelj smučanja

Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.

Simpatični leseni hiši smučarskega muzeja v Morgedalu v pokrajini Telemark na Norveškem.	Pred muzejem stoji kip Sondreja Norheima in popolnoma enak v Minoti, Severna Dakota, ZDA, kamor se je preselil z družino zaradi ekonomskih razlogov. Živel je v državi, bogati z zemljo in se posvetil kmetijstvu, da je preživel družino. Čez lužo ni nikoli stopil na smuči. O njegovem smučanju so zvedeli po njegovi smrti.	Tipična lesena koča Telemarka in seveda nepogrešljive smučke, ki so bistveni sestavni del življenja v norveški zimski naravi.
Sondre Norheim se je 1. junija 1825 rodil v tej hiši v Øverbøju, ki ni imela vetrolova, temveč eno samo večjo sobo, v kateri so kuhali, jedli, se umivali in spali.	Notranjščina Sondrejeve kolibe z ognjiščem, kjer so in 1994 prižgali olimpijsko baklo in jo ponesli na zimske olimpijske igre v Oslo (prvič v zgodovini pozimi 1952) in Lillehamer (1994). Hiša je muzej v malem, seveda s Sondrejevemi smučmi, fotografijami ...	Skromno in maloštevilno pohištvo in kar je bilo najpomembnejše – smuči.
Fotografije v kolibi, na tej prižgana olimpijska bakla, ko so jo leta 1994 ponesli na plano. Bakla je nato zaokrožila po vsej Norveški in končala pot v Lillehamerju leta 1994.	Telemark streme iz pletenega šibja. Zanka za prstnim delom je kratka. Ko je smučar stopil s čevljem v streme, je zanka segla le pod prvi del podplata in preprečevala nabiranje snega pod stopalom. Vsakič, ko je sneg le zašel med smučko in čevelj, ga je pod težo telesa, ko je smučar stopil med hojo ali drsenjem z vsem stopalom na smučko, podrgnil ob pletenico in ga tako odstranil (od okoli 1860).
Telemark in druge norveške smuči severnega tipa so bile dolge preko 230 cm, Sondre jih je skrajšal na okoli 200 cm ali celo manj in nanje namestil streme iz vrbja z dolgo opetnico, ki jo je namestil na zadnji del čevlja in preprečil hitro »izbositev« čevlja (od okoli 1870).	Streme Sondreja Norheima s smučarskim obuvalom (od okoli 1870). Streme je bilo zlasti primerno za skoke, saj smučka ostala med letom povezana z obuvalom.	Priprava za krivljenje smuči. Smuči so najprej segreli v kotlu vrele vode in jih nato oblikovali, tako višinski lok kot krivino.