Statuti smučarskih zvez alpskih držav

Veliko besed za stanje v Smučarski zvezi Slovenije (SZS), vendar se nihče noče temeljito posvetiti osnovnemu aktu. Kar je za državo ustava, je za vsako nacionalno smučarsko zvezo statut. Čeprav nisem aktivno vpet v Smučarsko zvezo Slovenije od leta 1980, sem pa aktivno spremljal dogajanje. Še vedno imam oči, ušesa in nekaj sivih celic, da sem aktivno sledil predvsem organizacijskim spremembam v najbolj pomembnem aktu SZS. Toliko, da ne bo nekdo od odgovornih takoj izpostavil, kaj pa ta ve. Statut ali predlogi sprememb in dopolnitev so doživeli več ali manj »lepotne« spremembe. Poslanstvo vsake nacionalne smučarske zveze po svetu ni zgolj tekmovalno smučanje, ampak nekaj več. Čeprav o poslanstvu piše tudi v Statutu SZS, pa je vsakdanjik te državne panožne zveze leta in leta le tako imenovana »stroka«, to so akterji tekmovalnega smučanja. Tega ni zanikati, kot SZS prodaja to »edino« problematiko po medijih.

Kogar vsaj malo zanima, naj si ogleda izvlečke iz statutov smučarski zvez alpskih držav Evrope in primerja s Statutom SZS. Ta je bil večkrat posredovan vrhu SZS. Predvsem, da bi ti zagrabili bika za roge. Predlogi sprememb in dopolnitev pa so jasni dokazi, kje pa »vas čevelj žuli«, če uporabim naslov Jermanove radijske oddaje.

Statut je tudi vseboval nekaj členov, ki so unikum na svetu, kot na primer, da Izvšni odbor SZS sprejme logotip, spremembo naziva in naslova SZS in podobno, kar je povsod po svetu pristojnost skupščine smučarske zveze. Tako je Slovenija dobila z odločitvijo IO SZS nov logotip, kakor komu drago: zvito „feltno“, ventilator, nekdanjo plastično krpljico alpske smučarske palice, otroško vetrnico ... Zanimiva je domnevna obrazložitev v zagovoru oblikovalca loga SZS iz Pristopa, ki je pogodbeno predal logotip in morda celostno podobo: Logotip predstavlaj s krivuljami poudarjeni stranski lok alpske smučke, zavoja na smučeh, logotip hkrati simbolizira snežinko (moja opomba: snežinka ima vedno šest rogljev in ne osem, kot morebiti padajo snežinke na Pristopu) ...

Moja razmišljanja so zgolj in le osebnostna zaradi lastnega zadovoljstva. Moj pogled in nekateri navedki so morda netočni, a to bistveno. Bistveno je, da je treba nekaj storiti v osnovi in ne le v pomanjkanju denarju, tekmovalni »stroki« … Denarja po svetu ni nikjer toliko kot v preteklosti tekmovalnega smučarskega športa. Z razpoložljivim sredstvi je treba naredi, kar se da najbolje. »mačje jamranje« ne obrodi sadov, kar smo deležni od izjav nekaterih upokojenih tvorcev slovenskega smučanja v preteklosti. Nekaj sem zlil v Uvod in v organigram, s katerim nočem prisiliti nekoga v njegovo sledenje. Moj prijatelj Milan Maver, znani novinar v pokoju in učitelj smučanja, mi je napisal v posvetilo s njegovo knjigo: Aleš, če se vsi strinjamo, da razmišljati ni greh, potem je vse dobro.

P.s.: Če bo kdo na moje pisanje reagiral, ne bom odgovarjal. Želim mu le, da raje porabi ta čas za strateški napredek smučanja v Sloveniji, kot za nekega »nebodigatreba«, ki je napisal vse to za svojo dušo. V javnost pa sem to dal, da bodo morda nekateri malo razmišljali. Vsak na svoj način, na svojem nivoju poklicnega, odborniškega ali prostočasnega ljubiteljstva do smučanja.

ORGANIZACIJA SMUČARSKIH ZVEZ ALPSKIH DEŽEL, 22. 4. 2010

UVOD

Za bodočnost Smučarske zveze Slovenije (nadalje: SZS) niso bistvena samo sveža denarna sredstva, temveč je treba poseči v statut, organizacijske spremembe in poslovnik, s čimer bo narejen velik korak k razvoju ne samo tekmovalnega smučanja, temveč vsega smučanja v R Sloveniji glede na strukturo in poslanstvo SZS. SZS zadnja leta ni doživela velikih organizacijskih sprememb, ki bi vodile k razvoju poslanstva smučarske panožne zveze v R Sloveniji, ker se je posvečala ukvarjala predvsem in zgolj z vrhunskimi tekmovalci v svetovnem pokalu. Vodilni »močni« odborniki, voljeni in zaposleni v SZS, so dolga desetletja bolj osebno kot razvojno SZS dajali prednost slalomu in veleslalomu, pri čemer je bil celo smuk zapostavljen. Zaradi močnih notranjih osebnih teženj so celo skoki, tek na smučeh in biatlon bili odrinjeni na rob dejavnosti, čeprav se je že pokazalo, da so tudi tekmovalci navedenih disciplin začeli posegati po vidnejših mestih v svetovni konkurenci, skakalci že prej. Klubi so bili prav tako zapostavljeni, za SZS dobri predvsem za vzgojo tekmovalcev, ki jih SZS praktično »brezplačno podedovala« za svoje tekmovalne ambicije.

Učitelji smučanja, trenerji in sodniki so bili po načelu SZS »ne maramo vas, za nič na svetu pa vas ne damo« marginalni »privesek«, saj so bili na vseh upravnih in izvršilnih nivojih SZS, kot je skupščina, Izvršilni odbor SZS preglasovani, njihovi problemi za vodstvo SZS nepomembni ob kroničnih problemih vodenja in izvedbe tekmovalnega področja. Denarna sredstva niso bila edina zanka v delovanju SZS. Prav so jim prišli učitelji ni trenerji smučanja,, združeni v ZUTS takrat, ko je bilo treba oddati poročila in se hvaliti s številom članstva v SZS, sicer bi z odhodom iz SZS ta imela vsega okoli 80 članov, uslužbencev, trenerjev in tekmovalcev (tako približno kažejo letni bilteni SZS). Pripominjam, da je članstvo učiteljev, trenerjev in sodnikov v primerljivih smučarskih državah v posebnih organizacijskih institucijah, uradno nepovezanih s smučarskimi zvezami, torej popolnoma samostojnih. Izjema je Nemčija z izobraževanjem in usposabljanjem učitelj, ki se nato vključijo v svojo samostojno zvezo izven DSV, kjer ostane le področje najnižje stopnje amaterskih učiteljev smučanja za potrebe tečajev na osnovnih šolah ipd. Seveda je sodelovanje vseh teh organizacij s smučarskimi zvezami zelo tesno, s skupnimi projekti, dopolnjevanjem poslanstva in dela udeležencev smučanja, priprava kompatibilnih programov itd.

Velika napaka je bila storjena napaka že od 60-ih let 20, stoletja, saj je imela SZS skupen račun, na katerem je bil deljen konto za namenska sredstva odborov, zborov, tekmovalnih področij itd. Ko je zmanjkalo sredstev, v zgodovini največkrat za alpsko področje, je imel direktor SZS nepojmljivo pristojnost, da je brez soglasja »lastnikov« sredstev enostavno vzel njihova namenska sredstva in jih »podaril« alpskim tekmovalcem. Tak način je oviral načrtovano delo, čeprav so sredstva dobili nazaj po volji direktorja ZUTS. Prav tako so trpela plačila po pogodbah, ki jih je direktor SZS zgolj po svoji volji in redko dogovorno (ko je nekemu področju SZS že tekla voda v grlo) naročal sam za izplačila. Zaradi tega načina niso samo trpeli programi posameznih področij v SZS, ampak je povzročal dodatno škodo, saj so sponzorji začeli odpovedovati pogodbe z nekaterimi področji in tudi sponzorji SZS. Sledile so še tožbe pogodbenikov (pravne in fizične osebe )z vsemi nepotrebnimi stroški zamudnih obresti, honorarji odvetnikov, sodnimi stroški in taksami itd.

Organizacijske spremembe SZS so bile predvsem namenjene posameznikom z imenom in priimkom, torej pisana na kožo, namesto usmerjene v razvoj SZS. Samo primer: ko direktor alpskih disciplin ni želel več biti to, ampak bi še vedno delal, predvsem s pridobivanjem sredstev za alpsko področje, je SZS izumila neverjetno organizacijsko formulo. Dosedanji direktor pač ne more biti zaradi zaslug samo vodja. Ostal je direktor področja pridobivanja sredstev za alpsko področje. Poleg njega je bil ustoličen še en direktor, namreč direktor alpskih reprezentanc. Torej dva kapitana na ladji. Direktor »denarja« je po mnenju strokovnega direktorja dobil premalo denarja, »finančni« direktor pa očital strokovnjaku, da je za pridobljeni denar dosegel slabe rezultate tekmovalcev.

Vrhunec zmede je povzročil predlog organigrama, kako je tak sploh lahko zaokrožil po SZS, ki je izkazal popolno nepoznavanje organizacije smučarske zveze. Samo primeri: 1. učitelji in trenerji smučanja so bili potisnjeni pod tekmovalno področje, sodnikov sploh ni v shemi, ker so jih pač že prej odrinili pod klube (!). Organizacijskega komiteja Planica, ki je bil vedno v sklopu SZS, sploh ni v shemi, čeprav je sodelovanje nujno, saj SZS organizira tekme na nivoju FIS. SZS potem poveri tekmo organizacijskemu komiteju (Planica, Maribor, Rogla, Kranjska Gora). Pokljuka pa je pod vodenjem IBU in preko te SZS.

Organizacijske korenine SZS

Za boljše razumevanje razvoja organiziranosti SZS in umestitve v zakonodajo o športu v R Sloveniji je poiskati v zgodovinskih dejstvih. Slovenska športna zakonodaja in statut s poslovnikom se razlikuje od primerljivih v alpskih deželah. To ne pomeni, da je treba poseči po korenitih organizacijskih spremembah, saj so obstajali utemeljeni razlogi za razlikami v preteklosti in v polpreteklosti z »nerazumljenimi« dodatki. Tudi francoski in nemški model sta različna, a sta oba uspešna, saj sta naravnana vsebinsko glede obsega in vsebine področij smučanja, prilagojena na sicer na daleč »enako« pravno ureditev držav.

Jugoslovanska zimsko športna zveza (nadalje orig. kratica: JZSS) je bila ustanovljena leta 1922 v Ljubljani s sedežem na Tyrševi 1 v Ljubljani nasproti Hotela Elefant (danes Hotel Slon). Vodili so jo predvsem Slovenci. Zaradi vsebine in obsega dejavnosti, pri čemer je smučanje bil najpomembnejši zimski šport, bi jo lahko uvrstili kot zametek SZS.

V začetku tridesetih let 20. stoletja je za področje smučanja v Jugoslovanska zimsko sportna zveza bil najbolj pomemben »Smuško tehnični odbor« (nadalje: STO), ki se ukvarjal z vsem: tekmovalci, sodniki, učitelji smučanja, skakalnicami, financami itd. Imeli so tudi dve komisiji za izpite za učitelje smučanja in za skakalnice zaradi problema letalnice v Planici. Ker so bili učitelji smučanja nekako odrinjeni od za odbor najbolj pomembnem tekmovalnemu področju, se je leta 1936 ustanovil v okviru JZSS Zbor smuških učiteljev«, ki je deloval samostojno in se lažje posvetil svoji dejavnosti brez kompliciranega postopka preko STO. Zaradi nestrinjanja s centralistično politiko JZSS, ki se je ukvarjala s Planico in mednarodnimi tekmami kot z »bazo« je dal leta 1939 »Gorenjski podsavez« pobudo za ustanovitev Smučarske zveze Slovenije, ki bi se organizacijsko vključila v JZSS, vendar samostojno delovala na območju Slovenije. Druga svetovna vojna je preprečila ustanovitev SZS.

Beograjska federalna oblast je po 2. svetovni vojni ustanovila Fizkulturno zvezo Jugoslavije in potem po lestvici navzdol v Sloveniji Fizkulturno zvezo Slovenije, kot republiško najvišjo športno organizacijo. Posamezne športne zvrsti so bile organizirane v odborih. Športne zveze federacije in republik so ustanovili po diktatu komunistične stranke leta 1948 športne zveze, tudi v Sloveniji SZS. Uradna registracija je znana šele iz leta 1951. Področja SZS so bila: alpski referat, nordijski referat, zbor učiteljev smučanja, zbor sodnikov in Organizacijski komite Planica. Učitelji smučanja so bili odrinjeni in nespoštovani. Zato so se strokovno povezali s tedanjo Višjo šolo za telesno vzgojo v Ljubljani (kasneje Visoka šola za telesno kulturo in danes Fakulteta za šport). Skupaj so pripravili program izobraževanja, poenotili šolo smučanja in kriterije za izpite za vaditelje in učitelje smučanja. Diplome za te strokovne kadre so podeljevali na Višji šoli za telesno vzgojo, s tem pridobili ustrezno strokovno potrditev ter se včlanili v Zbor učiteljev smučanja v okviru SZS. Ločitev učiteljev smučanja po vzoru alpskih dežel ni bila politično dovoljena, saj so hoteli imeti vse smučanje pod enim dežnikom. Kasneje je bil ustanovljen Zbor smučarskih sodnikov pod okriljem SZS, ki je organiziral tečaje za klubske, republiške in zvezne sodnike, medtem ko so za mednarodne sodnike morali opraviti izpite pred predstavniki Mednarodne smučarske zveze (FIS). Sodniki so imeli izvoljenega poverjenika FIS za sodnike zaradi usklajevanja dela in zaradi imenovanje mednarodnih sodnikov za konkretno tekmo v tujini. Strokovno delo alpske referata in nordijskega referata sta nepoklicno opravljala v imenu Jugoslovanske smučarske zveze (JZS) zvezna kapetana, vedno Slovenca. Strokovno delo s tekmovalci so poklicno vodili zvezni trenerji, vedno Slovenci.

Planiški organizacijski komite je delal še najbolj avtonomno, zadolžen predvsem za organizacijo in izvedbo tekmovanj v poletih v Planici. Delo je bilo brezplačno. V komiteju so bili veliki ljubitelji smučanji, že predvojni odborniki, odlični strokovnjaki za različna področja od organizacije tekmovanj, upravljanja s financami, poznavalci protokola, sodelovanja z mediji, propaganda, namestitve tekmovalcev in tujih odbornikov ter cela vrsta tehničnih sodelavcev od priprave letalnice, skakalne računske pisarne, sodnikov, merilcev daljav itd.

Trenerji smučanja, predvsem klubski, so delovali v svojem zboru, ki ga pa SZS ni prepoznavala, saj se je ukvarjala predvsem z zveznimi sodniki. Tako za njih v sredi šestdesetih letih niso iz proračuna namenili skoraj nič denarja. Odpadli so seminarji za trenerje vseh disciplin. Na prošnjo klubskih trenerjev jih je vzel pod svojo streho leta 1966 Zbor učiteljev smučanja Slovenije in se preimenoval v Zbor učiteljev in trenerjev smučanja. Že naslednjo zimo so bili organizirani seminarji za trenerje vseh disciplin, katere so vodili tudi tuji vrhunski strokovnjaki. Na seminarjih ni bilo zveznih trenerjev, saj so bili prevzvišeni, da bi se družili s klubskimi. Pripominjam, da je skupna organizacija učiteljev in trenerjev smučanja zopet unikum na svetu še danes, saj povsod delujeta ločeni združenji, tako glede izobraževanja (razen Nemčije), kot vključitev v »cehovsko organizacijo«. Seveda pa oboji veliko sodelujejo in dopolnjujejo zaradi kontinuitete učenja smučanja in nato treniranja, predvsem mladih smučarjev oz. tekmovalcev.

Organizacija SZS se bistveno ni spreminjala, razen nekaj sprememb, ki pa so bile več ali manj zgrešeni streli, saj se je dogajalo večino zaradi sprememb, pisanih na kožo posameznikom, zagotavljanja drugače imenovanih delovnih mest trenutne politike vrhunskega športa »po meri« alpskih tekmovalcev. Ne morem trditi, da je bilo vse slabo. Kar je bilo na novo vpeljanega je bilo skoraj kot »prilepek« k SZS, ne da bi generalno razdelili organizacijo po vsebini poslanstva in dela SZS. Zadnji dokaz za to je prej navedeni predlog organizacijske sheme SZS.

Vzorci smučarskih zvez alpskih dežel

AVSTRIJA

Organingram
Vir: www.oesv.at/deroesv/struktur/organigramm.html

Priložen je organigram. Zavedati se kje treba, da je smučanje v Avstriji zelo pomemben šport in zato dolgoletna tradicija ter težnja po »biti prvi na svetu« zelo močno prisotna. Temu sledi tudi organizacija. Za razliko od Slovenije Smučarska zveza Avstrije (nadalje: ÖSV) ne vključuje učiteljev in trenerjev smučanja, ki imajo popolnoma samostojno organizacijo. Prav tako ni zaslediti smučarskih sodnikov, ki so v Sloveniji prav tako izločeni direktno iz SZS, delujejo pa v okviru smučarskih klubov in društev.

Avstrijska upravna in politična ureditev daje velik poudarek deželam, pokrajinam. Tako je tudi v ÖSV organizacijski tako zasnovana. Če pogledamo tekmovalno področje, reprezentanti ne izhajajo iz vrst smučarskih klubov in društev, temveč iz pokrajinskih moštev, ti pa kadrujejo iz klubov. Včasih so tako tudi organizirali državne izbirne »vsedeželne« tekme v alpskem smučanju za avstrijsko reprezentanco.

Prostočasno smučanje in množičnost je posebna organizacijska enota v organigramu, saj se zavedajo, da le iz množičnosti dobijo vrhunske smučarje, poleg tega si ÖSV s podporo množičnosti pridobiva široko vsestransko podporo v različnih oblikah. SZS se opira na množičnost le preko smučarskih klubov, smučarskih društev in tečajev učiteljev smučanja. SZS zaradi lastnega ubadanja z vrhom reprezentantov, večnimi svojimi vsakoletnimi trenerskimi kadrovskimi problemi in zaradi svojega samozadovoljstva z večnim stereotipom svojega dela brez korenitih sprememb organizacije ter organiziranosti ni videla prednosti množičnosti, ki bi ga morala glede svojega poslanstva izboriti v politiki. Torej dati množičnosti v našem prostoru pravo mesto in podporo ter možnost pridobivanja sredstev iz različnih virov in ne zgolj obremenitev staršev naraščaja. Prav tako se SZS ni borila za boljši položaj, ne gre za finančno podporo, pač pa vloge smučarskih klubov in društev v našem prostoru, kar bi lahko uvidela politika in ustrezno ukrepala za bolj športno zdravo življenje državljanov. Uvedba Modre kartice naj bi sicer pomenila nekako »množičnost«, a je rezultat te le težnja pridobitve čim več članov na račun nekih privilegijev in popustov, zavarovanja, predvsem pa je na koncu razviden le učinek pridobitve članarine na račun drugih osebkov, ki dajejo izven SZS kakšne popuste. Nato v okviru Modre kartice izhaja še bilten, katerega vsebine in branje ni na nivoju nacionalne smučarske zveze, če primerjamo publikacije drugih nacionalnih zvez.

Posebno pozornost ÖSV namenja s posebno organizacijsko enoto varnosti na smučišču in varstvu okolja. Če je SZS pri pripravi zakonodaje varnosti na smučišču leta 2001 aktivno vodila pripravo osnutka in predloga zakona za sprejem v Državnem zboru s podzakonskimi akti, se ni vrh potrudil, da bi še nadalje podpiral to vlogo, ki jo je naložila na koncu koncev Mednarodna smučarska zveza nacionalnim smučarskim zvezam. SZS je tu popolnoma zatajila, če primerjam to področje z ÖSV. SZS se ni zdelo vredno, saj je slovenskega vrhunskega strokovnjaka, ki ga ima zaposlenega, le ustno zadolžila za področje varnosti na smučišču. Pri tem ni besede o varnosti tekmovalcev. Ker službeno pokriva področje programa razvoja naraščajnikov, bi mu lahko zaradi lahkotnosti nepisne poveritve te pomembne naloge, marsikdo lahko očital, da je to njegov osebni »hobi«.

ÖSV posveča posebno pozornost FIS in njenemu delu, saj čuti svojo moč na vplivanje dela te mednarodne organizacije. Slovenci so sicer v precejšnjem številu člani tudi v predsedstvu FIS (mag. Janez Kocijančič) in v številnih tehničnih komitejih FIS, vendar njihovega dela v FIS ni čutiti. Enkrat samkrat nismo prebrali v Modrih novicah o njihovem delu in prispevku v FIS, kar da slutiti, da so morda neaktivni pri dajanju pobud ali samo opravljajo delo v okviru osnovnih nalog komitejev in predsedstva FIS, kar pri marsikaterem članu ni tako. Čas bi bil, da jih nekdo vpraša o njihovi vlogi, saj niso v FIS kot zasebniki, ki obiskujejo FIS kongrese in delovne sestanke po vsem svetu, temveč so predlagani s strani SZS in naj bi aktivno delali v FIS. Zanimivo bi bilo slišati, kakšne posebne pisne naloge jim je namenila SZS v dvajsetih letih samostojnosti, ali jim je SZS prepuščala zgolj in le lastno iniciativo. Nekako spominja na slovenske poslance v evropskem parlamentu.

Statut Smučarske zveze Avstrije (kratki izvlečki)

Vir: Satzung des Österreichischen Skiverbandes, Fassung gemäß deb Beschlssüssen der 73. Läderkonferenz vom 21. 06. 2008 (16 strani)

• Zveza je sestavljena iz deželnih smučarskih zvez zveznih dežel.
• Deželne zveze so v okviru politične delitve mej zveznih dežel.
• Glavni cilj je zahteva po podpiranju smučanja in deskanja na snegu, osebno izpopolnjevanje (izobraževanje) in pozitivni razvoj, kakor bistven doprinos k zdravju. Opomba: Avstrijci neupravičeno ločijo smučanje in deskanje, kar v Sloveniji po zakonodaji varnosti na smučišču pravilno združimo v smučanje, saj je to vse smučanje, sicer bi morali omenjati še posebej potem telemark smučanje, smučanje prostega sloga ipd.
• Osrednjo delovanje bodo v glavnem omogočili prispevki članov, dodelitvijo sredstev, subvencijami in darovanjem.
• Zveza je lahko udeležena pri pridobitvi sredstev na načine, kot so odstop, s prodajo ali nakupom za dosego svojih ciljev.
• Člani zveze: redni člani, izredni člani, članstvo klubov in društev, zasebni člani, častni člani.
• Redni člani so deželne smučarske zveze, ki so vsaka za sebe popolnoma samostojne.
• Izredni člani so fizične osebe, pravne osebe ali organizacije.
• Klubi in društva so pridruženi člani deželnih smučarskih zvez.
• Zasebni člani: je drugačen sistem organiziranosti med društvi in klubi v deželni zvezi, zato ne pride v poštev v R Sloveniji.
• Častni člani postanejo tisti, ki jih imenuje konferenca predsednikov.
• Trajanje članstva ni omejeno.
• Prenehanje članstva je posledica lastne želje ali izključitev.Med pravicami in obveznostmi so znani elementi. Zanimivo je, da mora biti vsakoletno poročilo zaključeno 31. maja, tri tedne pred sklicem deželne konference, prej predano zvezi.
• Veliko je govora o vlogi deželnih smučarskih zvez, kar je v Sloveniji, ki ni regionalno ali drugače politično razmejena, zato vlogo nosijo v večini smučarski klubi in društva.
• Volitve so na vsake tri leta na konferenci dežel (skupščini) za: predsednika in podpredsednike, predstavnike članov, kot za vodje referatov, revizorja in članov razsodišča.
• Konferenca predsednikov: predsednik in podpredsedniki zveze, predsedniki deželnih zvez, stalni zastopniki članov zveze finančnega področja in zapisnikar.
• Predsedniki lahko na konferenco predsednikov povabijo še druge svoje sodelavce, če je za to razlog.
• Konferenca predsednikov mora biti najmanj na vsake četrt leta.
• Imenovanje častnih članov: naziv častnega člana je možno pridobiti za izjemne zasluge razvoja zveze, naziv častnih predsednikov pa predsedniki in podpredsedniki smučarske zveze, predsedniki deželnih smučarskih zvez za izjemne dosežke ali za zasluge za vodenje deželnih smučarskih zvez.
• Širše predsedstvo zveze: voljeni vrh zveze in referati, kjer je omeniti poleg iz organigrama razvidnih »tehničnih« področij (alpsko itd.) še predstavnika smučarskih sodnikov in gradnje smučarskih skakalnic, univerzitetnega športa, izobraževanja (usposabljanja), športne medicine itd.
• Zbor referatov: najmanj enkrat letno z zaključnim protokolom.
• Disciplinska komisija: pozna prvostopenjsko in drugostopenjsko delo za primere kršenja pravil. Poseben poudarek na antidoping področju.
• Finančna kontrola: opravlja revizor s sodelavci najmanj enkrat na leto poročilo o gospodarjenju in o stanju.
• Ukinitev zvez: samo na konferenci deželni zvez z najmanj dve tretjine glasov.

FRANCIJA

Organigram (vir: www.ffs.fr/site/federal/structures.php z dne 14. 4. 2010)

Organizacijski model Francije se precej razlikuje od nemškega in avstrijskega vzorca. Francija še že v osnovi upravno in politično drugače zasnovana. Način vzgoje strokovnih kadrov, predvsem učiteljev smučanja je bil prvi na svetu uzakonjen leta 1948, tako da je država poskrbela za poenotenje izobraževanja, usposabljanja ter izpopolnjevanja kadrov in vključevanja v sindikat učiteljev smučanja. Država je podelila »koncesijo« za podobne dejavnosti za trenerje smučanja, ki so ločeno od učiteljev ustanovili lastno šolo in organizacijo. Učitelji in trenerji smučanja niso vključeni v Smučarske zveze Francije (nadalje: FFS), delujejo popolnoma avtonomno finančno, organizacijsko in strokovno, so odgovorni direktno Ministrstvu za mladino in šport (nadalje: MJS), enakopravno kot FFS, ki je prav tako odgovorna MJS. Četudi so v drugih alpskih državah sprejeli krovne zakone o športu, je vendarle vpliv države manjši kot v Franciji. Nacionalni športni naboj je za Francijo zelo pomemben, da je MJS zelo pomemben člen. Tako se je zgodilo, da so imeli v šestdesetih in sedemdesetih francoski smučarji dovolitev uporabe francoskih opremljevalcev, razen za tisto opremo, ki ni bila proizvedena v Franciji. Ko je nastala kriza med francoskimi alpskimi smučarji v drugi polovici sedemdesetih letih, je država korenito posegla v stanje in dala močno podporo z vplivanjem na proizvajalce opreme in sponzorje. Država ni le govorila o tem, da je treba smučanje poživiti, temveč s konkretnimi ukrepi pomagala k temu.

FFS je precej »birokratsko« urejena, kakor v Franciji tudi druge sorodne državne institucije, kot so carina, davkarija, vojska, policija, smučarska središča (posebni dekreti za organizacijo in odgovornosti varnosti na smučišču) … Zato francoski vzorec ne bi bil primeren za Slovenijo, je pa lahko »poučen« (priloga organigram FFS).

Izjemno močno vlogo in s tem odgovornost imajo visoki uslužbenci, kot so direktorji in njihovi pomočniki. Generalna delitev je na področja: vodstveno administrativno (finance, povezave z državo, informatika, tekmovanja - prireditve, tehnično (vse smučarske tekmovalne zvrsti) in stki z javnostjo z marketingom. Vsako področje vodi vodja področja, kateremu so odgovorni direktorji konkretnih dejavnosti. Temu je podrejen še pomočnik direktorja. Torej piramidalno hierahična ureditev s številno administracijo, medtem ko se strokovno delo odvija na nižjih nivojih. Tak model nikakor ne pride v poštev za SZS. Zanimivo je, da se FFS sploh ne ukvarja z varnostjo na smučišču, saj je po zakonu in dekretih to pristojnost županov v smučarskih središčih. FFS daje poudarek področju medicine, ki ga uvršča pod tehnično področje, direktno pod vodenjem pomočnika nacionalnega tehničnega direktorja. Zanimivo je področje stikov z javnostjo, ki je zadolženo tudi za marketing.

Za področje učiteljev smučanja, izobraževanje in usposabljanje je zadolžena direktno s strani MSJ Nacionalna šola za smučanje in alpinizem (Ecole nationale de ski et d'alpinisme - ENSA, Chamonix, danes avgusta 2015 Ecole nationale de ski et montagne, NESM), ki organizira tečaje in izpite vseh stopenj strokovnih kadrov, zadolžena za programe, gradivo. Ne sodeluje z nikomer ali institucijo in je popolnoma avtonomna. Učitelji se po uspešno opravljenih izpitih vključijo v smučarske šole in v sindikat učiteljev smučanja. Vsak učitelj smučanja mora vsakih pet let na seminar učiteljev smučanja v Chamonix za podaljšanje licence. Seminar je brez izpitov.

Trenerji smučanja se izobražujejo in usposabljajo v Grenoblu, kjer je bistveno sodelovanje s tamkajšnjo Univerzo za šport. Trenerji imajo svojo lastno organizacijo in sindikat. Seveda je sodelovanje s FFS učiteljev in trenerjev smučanja tesno zaradi uskladitve interesov tekmovalnega in prostočasnega programa.

Statut ni možno dobiti brezplačno. Cena 35 evrov. Francoski upravni in izvršilni sistem se že po državni ureditvi razlikuje od R Slovenije, zato mislim, da zadostuje organigram in struktura FFS.

ITALIJA

Organigram trenutni ni na razpolago, ker pripravljajo reorganizacijo Italijanske zveze zimskih športov, v katero je vključena tudi Smučarska zveza Italije.

Statut nosi naslov Statuto Federale, Approvato dall'Assemblea Federale Starordinaria del 27 novembre 2004, modificato con Delibera d'Urgenza del Presidente n. 14 del 9 dicembre 2004, approvato dalla G.N. del CONI IL 17 dicembre 2004 (33 strani, vir: www.fisi.org)

Med pregledom sem ugotovil, da je neprimeren za R Slovenijo, ker vključuje vse zimske športe in je tudi naravnan po italijanski zakonodaji, ki se na področju športa razlikuje v veliki meri od slovenske zaradi svoje prevelike obširnosti in delitve po regijah, pokrajinah itd.

Učitelji smučanja so strokovno vključeni (izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje) v svojo organizacijo FISI in organizacijsko-upravno v A.M.S.I.

NEMČIJA

Organigram
Vir: www.ski-online.de

Smučarska zveza Nemčije (DSV) ima dva organigrama (prilogi): 1. Organi in vodenje (plačano področje), 2. Detajlni (neplačano). Nemški model se zdi najbolj podoben slovenski zasnovi organiziranja smučanja. Nemci dajejo poseben poudarek množičnemu športu. DSV vključuje smučarske sodnike in vodi usposabljanje učiteljev smučanja (priložen organigram). Učitelji smučanja so edino v Nemčiji in Sloveniji direktno vključeni v smučarsko nacionalno zvezo. DSV prav tako vključuje antidoping področje in posebej na vodstvo DSV vezano pravno področje. Sodelovanje s šolami je za DSV ozko povezan z razvojem (vodenjem) športa naraščajnikov.

Ni potreben še kakšen komentar, saj je dokument dovolj jasen sam po sebi.

Statut Smučarske zveze Nemčije (DSV), Satzung des Deutschen Skiverbandes e.V., genhmigt durch die Verbandsversammlung des Deutschen Skiverbandes in ihrer Sitzung am 20. September 2008 in Oberjoch (vir: www.ski-online.de, 11 strani)

• Poslovno leto je koledarsko leto.
• Namen in cilj zveze: pospeševanje v preambuli spoznane športne zvrsti (smučanje in smučanju sorodne zvrsti – Opomba: brez sankanja in drsanja s hokejem), zastopanje državni in mednarodni družbi (Opomba: socialno športni vidik), delo z mladino, etično medicinsko udejstvovanje v tekmovalnem in množičnem športu, šolanje in izpolnjevanje šole smučanja, izboljšanje varnosti na smučiščih, razvoj smučanja z ekološkega vidika in varstva okolja, uporaba sredstev le za namen, zakaj je bila zveza ustanovljena.
• Članstvo: redni člani (deželne in regionalne zveze), izredni člani (zveze in institucije, ki so vezane na smučanje).
• Pravice in dolžnosti: a) pravice: po tem statutu, zastopanje na prireditvah DSV (seje, konference, skupščina itd. DSV), pravica glasovanja in dajanja pojasnil ter predlogov ipd. b) dolžnosti: izpolnjevanje ciljev DSV, spoštovanje predpisov DSV in zaključkov skupščine zveze, glede na pravila financiranja izpolnjevanje obveznosti ipd.
• Prekinitev članstva: izstop in izključitev iz DSV.
• Organi zveze: predsedstvo in skupščina zvez.
• Širitev področij: glede na cilje DSV je možna nadaljnja širitev referatov in zvrsti.
• Predsedstvo: predsedniki, podpredsednika za finance in gospodarstvo, trije drugi podpredsedniki, generalni sekretar (glede na trajanje njegove zaposlitve).
• Naloge predsedstva so med drugimi: predlog za skupščino DSV (revizija gospodarskega stanja, poročilo o delovanju DSV, namestitve glavnih in častnih sodelavcev, volitve in odstavitve častnih članov po planu imenovanja, priprava ureditev in s tem v zvezi sprememb, imenovanje zastopnikov za nacionalno in mednarodno zastopanje v športu, zaposlitev in odpustitev glavnih uslužbencev – sodelavcev po planu zaposlovanja, uveljavitev uradnih antidopinških predpisov DSV in FIS ter IBU.
• Zakladnik in finančni odbor: podpredsednik DSV in zakladnik sta odgovorna za področje financ v zvezi z namenom planiranja in vodenja proračuna. Finančni odbor: predsednik zakladnik, trije izvoljeni člani skupščine zvez.
• Skupščina zvez DSV je najvišji organ zveze. Pravico glasovanja imajo vsi predstavniki članov DSV, razen članov predsedstva, kot predsedniki odborov in referentov.
• Skupščina DSV je odgovorna za: sprejem poročil predsedstva DSV, razrešitev predsedstva na predlog finančnega odbora, proračun, nakup in obremenitev ali odtujitev nepremičnin, razvojni načrt, vključitev in izključitev članov, sprejema, spreminja in ukinja pravni in finančni red v DSV, odloča o višini prispevkov članov in voli neplačane člane predsedstva, neplačane sodelavce pri razvojnem načrtu, člane in predsednike pravnega in finančnega odbora …
• Vodenje skupščine DSV: kdaj je zagotovljena sklepčnost, odgovornost vodenja ipd. ter odstotek glasov v višini tri četrtine upravičencev glasovanja.
• Naštete so bistvene točke.

ŠVICA

Organigram
Vir: www.swiss-ski.ch

Model Švice je glede na njihovo državno in kantonalno zakonodajo o upravi in izvršilni oblasti še najmanj primeren za R Slovenijo.

Statut Smučarske zveze Švice - SSFS, Statuten Swiss-Ski (vir: www.swiss-ski.ch, 12 strani, 14. 4. 2010)

Namen in ciliji:
• SSFS je samostojna organizacija, ki ni povezana s politiko ali vero.
• SSFS je zimsko športna organizacija, ki širše sloni na podpori članic, prebivalstva, turizma in gospodarstva.
• SSFS ima vodilno vlogo v tekmovanjih, množičnega in mladinskega področja trženja smučanja in deskanja (opomba: zopet nepravilno ločevanje oziroma imenovanja dveh smučarskih zvrsti, namesto samo smučanja, katerega del je deskanje) ...
• SSFS deluje za vrhunske športne rezultate na podlagi zahtev klubov, vrhunskih športnikov, potreb naraščaja in sodelavcev.
• Delo SSFS je usmerjeno v ukrepanje za zagotovitev varnosti in zdravja med smučanjem.
• SSFS skrbi za naravo in okolje.
• Članstvo: klubi in posamezni člani, klubi in množični člani, zveze, regijske sredine, častni člani. Posamezni člani so fizične in pravne osebe.
• Pravice in dolžnosti: udeležba na skupščini delegatov, da dobijo tekmovalci licenco, udeležba na predavanjih, tečajih …
• Prekinitev članstva: izstop in izključitev.
• Organizacija: skupščina delegatov, konferenca predsednikov, predsedstvo, poslovno vodenje, delovne skupine, revizijski organi.
• Skupščina delegatov: poudariti je število glasov za klube in kolektivne člane: na primer 1 glas za klube s člani od 1 do 30, itd. do 11 glasov 251-300 članov itd. (Opomba: pri glasovih je treba v SZS uravnotežiti glasove, oziroma zagotoviti pravice sodnikov, učiteljev in trenerjev smučanja v ZUTS, ki za svoje članarine in delovanje ter razvojni program ne morejo biti preglasovani. Zato pravica veta, na točke, ki zadevajo njihovo delo, program, članarino, prispevke v SZS, da ga ne bodo usmerjali klubi ali zgolj vrhunski šport. Dosedanji primer na seji IO SZS, ko je predsednik SZS po svoje določil višino povečanja članarine članov ZUTS, ki pa je šla v blagajno SZS in ne vsaj del ZUTS: «Kaj pa pomeni povišanje članarine, saj je to nekaj več, kot stane eno pivo?!« IO SZS je to podprl kljub nasprotovanju predsednika ZUTS bil preglasovan! Članarina za ZUTS pomeni velik del za izvedbo programov, pa mora na račun članstva v Modri kartici dati velik del svoje pogače za tekmovalni šport, ki pa ta vsota za njihov program ne pomeni veliko, razen če ne znajo najti denarja. Če bi upoštevali švicarski statut, bi imel ZUTS 72 glasov, kar tudi ni morda uravnoteženo z drugimi, zato veto ZUTS, kot je napisano zgoraj).
• Konferenca predsednikov: predsedniki SSFS, 6 članov predsedstva, predsedniki regijskih zvez, predsedniki strokovnih teles, predsedniki pridruženih organizacij, predstavniki na prošnjo predsedstva.
• Predsedstvo: predsednik, po en predstavnik treh regij, trije nadaljnji člani, največ trije podpredsedniki.
• Naloge predsedstva (izvleček): strateško vodenje SSFS, dolgoročno planiranje, uvedba novih športnih (smučarskih) panog, priprava skupščine delegatov, vodenje politike SSFS, obdelava predlogov delovnih skupin za skupščino …
• Poslovno vodenje: 1. sestava: predsednik (direktor), člani poslovnega vodstva (vodje področij). 2. naloge: operativno (Izvedbeno) uresničevanje strategije SSFS, vodenje vodilnih področij vrhunskega in rezultatsko uspešnega smučarskega športa, naraščaja in množičnosti (predstavljajo člani in klubi), vodenje področje marketinga, sponzoriranja, komunikacij in administracije, imenovanje in vodenje sekretariatov, redno informiranje predsednikov regionalnih in strokovnih področij, priprava predlogov priznanj, odgovornost direktorja za poslovni in športni uspeh …
• Delovne skupine: Direktor lahko imenuje za določene naloge delovne skupine, za katere pripravi natančen program in naloge. Organizacijsko te skupine spadajo pod administracijo.
• Revizijski organi: izvoljeni za dve poslovni leti na skupščini delegatov.
• Financiranje in računovodstvo: prispevki članov, podpornikov – mecenov, sponzorjev, pristojbine, darovanja, zakonski pridobljeni prispevki, prodajne pridobitve, drugo. Poslovno leto SSFS je od 1. maja do 30. aprila naslednjega leta.
• Antidoping: po pravilih MOK in švicarske športne zveze.
• Razno: Statut in drugi pravilniki so sprejeti na skupščini delegatov z dvotretjinsko večino glasov delegatov.

Predlog nekaj izhodišč za spremembo organizacijske sheme (organigrama) SZS

Poudariti je treba, da je nujno organizacijo SZS dopolniti spremeniti, čeprav so področja uvesti smiselno uravnoteženo izvrševanje poslanstva in uravnoteženega strateškega razvoja na vseh nivojih vseh področij smučanja, da bo imela slovenska interdisciplarno zastavljena organizacija rep in glavo. Dosedanje delovanje se zdi kot gasilsko reševanje dnevnih vzgibov.

Zapostavljena je skrb množičnost, ki finančno seveda ne more biti na ramenih SZS. A potrebuje družbeno podporo SZS. Tu je treba prepričati politiko in to je tudi ena od nalog SZS in le skrb in ukvarjanje s samo svetovnim vrhunskim tekmovalnim smučanjem. Množičnost so tečaji, ki jih vodijo učitelji smučanja, delo klubov, prostočasna športna dejavnost na šolah in na univerzah (to so popolnoma ukinili) ipd.

Dilema je gospodarska veja SZS, marketing, finance s pridobitvijo proračunskih sredstev, sredstev Športne loterije in iz prireditev svetovnega pokala, članarine, komercialne akcije, prodaja spominkov (pomemben delež vsaj za kritje manjših fiksnih stroškov SZS). Verjetno je težko centralizirati gospodarstvo na nivoju SZS, saj je zaupanje sponzorjev in donatorjev za kakšno področje upadlo zaradi različnih vzrokov, kot na primer: nordijcem damo, alpskim ne, vendar mora biti denar potrošen, kamor smo ga namensko vložili. Po drugi strani sodniki in učitelji s trenerji nimajo po višini sredstev takih potreb kot tekmovalna področja, pa se jim je jemalo denar za »posojo« prazni vreči SZS, da so stežka izpeljali programe. Prav tako je SZS krčila programe mladih alpskih tekmovalcev na račun precej »starih« alpskih tekmovalcev, ki niso dosegalo pričakovanih rezultatov. Ker so imeli možnost nastopa na svetovnem pokalu, SZS ni zmanjšala število, da bi kaj prihranila. Res nastop na svetovnem pokalu plača organizator in naj bi bilo to zastonj. Kaj pa treningi, vožnje itd.? Verjetno bi bil sistem gospodarstva deljen pod isto kapo na posamezna področja pridobivanja sredstev in pa centralno na nivoju vrha SZS, ki bi ga potem porazdelili področjem, vendar ne zgolj in le po kriteriju najboljših tekmovalcev posameznih smučarskih zvrsti, kot je bila težnja in prioriteta dolga desetletja vrha SZS in agresivnega (»komolčarskega«) alpskega referata. Po drugi strani pa bi morda izpadla sredstva, ki so jih doslej pridobivala referati smučarskih zvrsti in ZUTS. Morda je najboljše mešan sistem: posebej SZS in referati in ZUTS, vendar dogovorno, kje kdo. Vsekakor pa vodenje financ neodvisno v takem sistemu po dogovornem nalogih izplačil in eventualne posoje denarja. Skratka: sistem je še dodelati, predvsem pa paziti, da ne bo »prerivanja«, kdo je močnejši.

Brez posegov v športno zakonodajo R Slovenije je možno postaviti novo organizacijsko shemo SZS. Ta naj bo strateško dolgoročno zasnovana, četudi nekatera področja še ne bodo začela delovati, oziroma ne bo sredstev za njihovo delovanje.

Prelog nekaterih izhodišč za področja vodenja in delovanja SZS:

1. Upravno vodenje (volilna skupščina, redne delovne skupščine, predsednik in drugi voljeni organi in odborniki).
2. Izvršilni organi in službe (izvršilni odbor, kolegij direktorja, uslužbenci SZS kot so direktorji področij, predsedniki zborov in združenj SZS, vodje področij, računovodstvo, tajništva, gospodar, računovodstvo, trenerji, serviserji, fizioterapevti, vodje programov ipd. in področja kot so pravno itd. opomba: razmejiti uslužbence in pogodbenike, kar je sicer že stvar izvedbe – doslej je bili slednje bolj predmet zmanjševanja stroškov SZS kot posledica strateških usmeritev).
3. Področje tekmovalnega smučanja (odbori - neplačani: alpsko, nordijsko, biatlon, drugo.
4. Področje izobraževanja in izpolnjevanja kadrov s programom (učitelji in trenerji smučanja).
5. Področje smučarski sodnikov.
6. Področje množičnosti (sodelovanja s smučarskimi klubi in društvi, šole, smučarski tečaji …).
7. Področje stikov z javnostmi, mediji in marketinga.
8. Področje gospodarstva (finance in pridobitne dejavnosti, smučarski sklad – pool, sponzorji, donatorji, državna in lokalna proračunska sredstva, organizacija svetovnega pokala v R Sloveniji, športna loterija, množično članstvo v SZS - morda še naprej Modra kartica, revija SZS, ipd. publikacije, spominki, knjige, priročniki, pravilniki FIS itd.).
9. Področje FIS in organizacije tekem svetovnega pokala v R Slovenije (OK Planica, kaj pa Maribor, Kranjska Gora, Rogla, Pokljuka itd.).
10. Področje varnosti na smučišču.
11. Področje sodelovanja z zunanjimi organi in organizacijami (mednarodne organizacije, država R Slovenije, regije, občine, OKS-ZŠZ, posebej še Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve – policija, Fakulteta za šport, Planinska zveza, Zveza slepih in slabovidnih, Zveza invalidov, Muzej športa, Zimsko športni muzej Tržič, Nordijski center Planica itd.).