Uporabil bom oddajo Epilog POP TV o Nordijskem centru v Planici za slovensko pametovanje. Žalosti me, da po slovenskem pravilu izničevati nekaj, kar če nič drugega, je Planica preživela pet resornih ministrov iz različnih gnezd. Glede na izkušnje drugih velikih projektov avtocest, tunelov, stadiona Stožice, itd., kjer se je domnevno denar lepil na številne prste, je neupravičeno Planica postavljena tem ob bok. Pa nobenemu za zavožene ali predrage projekte nič. Le Jelka Grosa je treba pribiti na križ. Človek ima občutek, da je marsikomu posekal prste pri projektu Planice, zato toliko napadov.
Razumem«strokovnjake« za točilnim pultom, ne razumnem pa medijev. Kot da komaj čakajo kakšne izmišljene afere in novinarji v njih uživajo. Udarili smo žebljico na glavico. Ne vedo pa, da obstajajo investicijska pravila. Malo je treba pogledati zakonodajo o javnih naročilih, zakone o urejanju prostora in graditve objektov, finančno poslovanje za javna naročila in za evropske sklade in štiri zvezke mednarodnih pravil F.I.D.I.C. Brez tega znanja pride do pleteničenja, ko se novinar zadovolji s prvim sogovornikom, nato pa pokliče, ves nabit z »védenjem« o vsem. Dobra praksa stiskanja (po krivici) nekoga v kot, je novinar postal navadna žrtev poklica. Tega se seveda ne zaveda. Zato ne pusti sogovorniku razložiti dokazov, ampak lepo verjetno sledi uredniški politiki nabijanja črne kronike, ki je po njegovem tako »všečna« gledalcem, poslušalcem in bralcem rumenega medijskega prostora.
Tako so nenadoma krivdna neplačila s strani investitorja pomembnejša od uradnih postopkov po zakonodaji. Sprenevedenja ali celo neznanje nosilca gradbenih del o neplačilih podizvajalcu za opravljena dela se zavija v celofan. »Ne zna« pa izvajalec javnosti in novinarjem pojasniti razliko med opravljenim delom po projektu in za dodatna nepredvidena dela. To so navadno dodatna zemeljska dela, sprememba temeljenja, dodatno dreniranje, kar se vidi šele, ko buldožerji zarijejo v zemljo in geologija in geomehanika zahtevata svoje. Predhodno sondiranje in pregled vzorcev zemljine tega seveda ne more pokazati, ker se ne izvaja preiskava tal na vsak meter zaradi prekomernih stroškov. Investitor seveda plača vsa dodatna dela, ki so natančno izmerjena. Po osnovni pogodbi dobi plačane količine po ceni, ki je v pogodbi, medtem ko je treba dodatna dela natančno izračunati in potrditi. Investitor Planice je toliko pošten do izvajalca, ker je pogodba na ključ. Torej nobenih plačanih dodatnih ali več del, razen, če se investitor odloči za spremembe projekta.
Zakaj podizvajalci niso dali v pogodbo člen, kar je običajna klavzula v tujini. Če jim glavni izvajalec gradbenih del ni plačal odobrena dela s strani nadzora, ki jih je investitor plačal »glavnemu« izvajalcu, naslednja dela plača investitor direktno podizvajalcem.
Javni anonimni natečaj za urbanistične in arhitektonske rešitve je bil opravljen. Vse kaže, da je nekdo užaljen, ker ne more več brkljati po svojem »planiškem fevdu« Za božjo voljo, saj nismo več v času Ravnikarja in Mihevca, ki sta imela v trajnem zakupu predel Kranja, Ljubljane in Portoroža! Potem pa javno primerja prof. dr. Boris Leskovic, univ. dipl. inž. arh. Projekt Stožic z Nordijskim centrom v Planici. Kaj uči on s svojimi kolegi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani sem doživel sam, ker sem pomagal mladim in jih po diplomi vzel v službo. Niso vedeli niti kakšne so vloge, odgovornost in dolžnosti investitorja, projektanta, gradbenega nadzora in izvajalca gradbenih del. Niso vedeli, kaj in kako je pripraviti razpisno dokumentacijo (s tujko tender), ampak kot »umetniki najti svojskost avtohtonega urbanega arhetipa«. Sedaj pa naj da na osnovi tega izvajalec da ponudbo in gradi po tem ali to poje na solati.
Če ni denarja v slovenskih klubih, da bodo trenirali v Planici, ali naj zgradimo kot nekoč »toliko skakalnic, kot je bilo skakalcev« v številnih krajih po Sloveniji in se sedaj krave lepo pasejo na njih? Če ni denarja, pač ne bo skakanja. Vendar za to ni kriva Planica. Morda pa enkrat bo in zakaj bi tako dolgoročni projekt prilagajali trenutnemu stanju v Sloveniji? Bodo pa prišli v Planico na trening na primer Poljaki in drugi, namesto da gredo poleti na trening v Stams na Tirolskem, kjer sta samo dve napravi. Pa še ceneje je pri nas v novem Olimpijskem domu z adaptirano depandanso v Planici, bivšem Domu Ilirija.
Zakaj le nogometno igrišče v Planici? To ni stadion, le travnato igrišče. Še ko sem bil mlad alpski reprezentant smo nabirali poleti kondicijo in moč s teki, skoki,dvigovanjem uteži … Veliko smo igrali nogomet. Nadmorska višina Planice s 900 metri je kot nalašč primerna za kondicijske priprave mladih in starejših številnih športnih disciplin. V Kranjski Gori so na primer z nami trenirali poleti jugoslovanski atleti po svojem programu, tekači na dolge in srednje proge.
Ko bo Nordijski center Planica odprt bodo tam številni programi za športnike, prostočasne športnike, turiste, šolske izlete, izlete upokojencev, nordijski muzej z doživljajskim parkom, arhiv in knjižnica s študijskim kotičkom … S temi programi se bo polnila blagajna Centra, če ne za celotno kritje, pa vsaj za dobršen del.
Nisem strokovnjak za skakalnice in letalnice, vendar se mi zdi, da so letalci v Planici v vseh treh dneh ovrgli vse očitane »zgrešenosti« in »napake« projekta. Na primer, če ima po kritiki letalnica v Planica sam vrh zaletišča na goličavi, zakaj se nihče ne obregne ob letalnice v Kulmu z goličavo na obširnem srednjem delu, Oberstdorfu, kjer štrli zaletni stolp kot visoka tv antena, zapuščenem Ironwoodu v zraku vse zaletišče, isto Harrachov, pa še velike skakalnice podobno na Holmenkollnu, Lahtiju, Trondheimu … Čas po gradnji pa bo pokazal, če bo še ekonomsko uspešen. Samo da ne bo zraven politikov, ki bodo odleteli iz Državnega zbora ali Vlade Republike Slovenije kot gumb od hlač ali krila.
Vse pa kaže, da je zadnja moda napadati projekt Nordijskega centra Planica in direktorja Jelka Grosa, ker se ne da, kot kaže, po pregledu poslovanja s strani Evrope in Slovenije. Planica ni nikogaršnji fevd(!), ampak je naš up nacionalne koristi. Če se bo neupravičena gonja proti Planici nadaljevala, mi je prekleto žal, da se ta stari »center« ni sesul sam vase, kot sta se leta 1951 in okoli 2002 obe 120-metrski letalnici. Imeli bi manj problemov za točilnimi pulti in po medijih ter veliko več prostora za nabiranje teloha in vresja v lepem naravnem okolju.
Aleš Guček, Ljubljana
Članek odraža stališče avtorja in ne nujno tudi stališče uredništva strani Smucisca.net