Naj bo smučanje varno!

Število smučarjev na smučiščih se iz leta v leto povečuje. S tem se povečuje tudi nevarnost, da bi prišlo do neljubih nesreč. Eden izmed pogojev za bolj prijetno in varno smuko je poznavanje smučarskega bontona. Le ta je na večini slovenskih smučišč upodobljen v desetih slikah Mikija Mustra, nanj pa opozarjajo tudi smučarske šole preko svojih učiteljev, na raznih tečajih in tudi v obliki zgibank. S smučarskim bontonom seznanimo tudi najmlajše smučarje, ki bodo na to pozorni tudi v starejših letih.

Tako kot pri vožnji z avtom, bodimo tudi na smučišču pozorni na ostale udeležence. Vedno opazujmo kaj se dogaja okoli nas. Smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega. Pomembno je, da hitrost in način smučanja prilagodimo svojemu smučarskemu znanju in okoliščinam, kot so vremenske razmere, značilnosti terena ter število smučarjev. Tako ob, na primer, slabšem vremenu ali slabi vidljivosti raje znižajmo hitrost in bodimo
bolj previdni. Težava je predvsem v tem, da lahko spregledamo spremembe v snežni podlagi (grbine, ledene ploskve, mehek sneg...), kar zna pustiti
neugodne posledice.

Kadar je število smučarjev na smučišču veliko, moramo biti pozorni kako izbiramo smučino, oziroma pot po kateri smučamo. Prehitevanje drugih smučarjev je seveda dovoljeno, vendar pa to počnimo pametno. Gotovo se vam je že kdaj zgodilo, da vam je kdo »zaprl pot« in se veselo odpeljal naprej, medtem ko ste sami od presenečenja končali v snegu ali pa vsaj izrekli kakšno manj lepo besedo. Bodimo torej previdni kako smučamo med ostalimi smučarji.

Upoštevajmo možnost, da lahko smučar, ki je pred nami, spremeni smer ali dolžino zavoja. Zato smučarju, ki ga prehitevamo vedno pustimo dovolj prostora, da bo tudi sam lahko nadaljeval smučanje v svoji smeri.

Med smučanjem se pogosto zgodi, da se na progi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ustavimo. Strmejše ter ožje dele proge raje presmučajmo in se nato ustavimo na varnejšem, manj izpostavljenem delu. Vedno pa se ustavimo na robu smučišča. Le tako ne bomo v napoto ostalim smučarjem. Kadar je vzrok, da smo se ustavili, padec, se poskušajmo čim hitreje pobrati in se umakniti. Nikoli se ne ustavljajmo tik pod prelomnico! Smučar, ki bo pripeljal za nami nas ne bo videl, ali pa nas bo videl šele, ko bo že prepozno. Ustavimo se raje na
prelomnici (na vrhu strmine), kjer imamo pregled nad smučiščem pred nami in lahko mirno presodimo kje smučati.

Ko ponovno začnemo s smučanjem, se vedno ozrimo navzgor in navzdol, da se prepričamo, da ne ogrožamo drugih. Če se moramo iz kakršnegakoli razloga vzpenjati navzgor po smučišču, storimo to ob robu proge.

Vedno več je opozoril glede upoštevanja znakov na smučiščih. Znani so primeri, ko se je ignoriranje teh znakov končalo usodno. Zato ne spreglejmo prometnih ter opozorilnih znakov in se vedno ravnajmo po njih.

Žal nesreč pri smučanju ne moremo vsakokrat preprečiti. Če se znajdemo v takšni situaciji, kot udeleženec ali očividec, smo dolžni pomagati ponesrečencu. Veliko bomo storili že s tem, da zavarujemo kraj nesreče (nekaj metrov nad ponesrečenim postavimo v sneg prekrižane smuči) in po potrebi pokličemo pomoč. V takšnem primeru moramo vedeti tudi to, da smo se dolžni pustiti legitimirati, ne glede na to, ali smo za nesrečo odgovorni ali ne.

Pa veliko smučarskih užitkov!