| |
| Načrti na Pohorju, naše želje in predvidevanja |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| marko |
 Objavljeno: Sre Jan 21, 2026 4:23 pm Naslov sporočila: |
 |
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2915
Kraj: Ljubljana
|
| miki je napisal/a: | Še en primerek iz smučišč, ki so verjetno bližje slovenskim forumašem: nova (otvoritev: januar 2026) fiksna štirisedežnica Cima Uomo na Passo San Pellegrino.
Ampak nekaj bistvenih razlik v primerjavi z Ruško na Arehu:
- Cima Uomo se nahaja nekje 'na koncu' smučišča, in je povsem nepomembna za povezave
- Cima Uomo ima črno in (temno)rdečo progo, posledično tam smuča v glavnem folk ki ve, kje ima r*t
- Cima Uomo premaga 229 višincev na 731 m horizontalne razdalje
Ruška pa:
- je na sredini smučišča na Arehu, in je pomembna za povezavo proti Piskru
- ima progo ki je uradno sicer rdeča, ampak realno bolj modra (in ki jo zožujejo 'gugalnice' narejene za tistih nekaj kolesarjev ki se poleti slučajno znajdejo na Arehu), ki jo pretežno uporablja folk ki niti slučajno ne ve kje ima r*t
- Ruška premaga 241 višincev na 1285 m razdalje
Upam da je razlika zdaj očitna ...  . |
Moje mnenje je nekoliko drugačno. Cima Uomo je podaljšek Gigante, ki skupaj s Costabello tvorita osrednji in najbolj priljubljen in obljuden del smučišča. Tam je veliko ljudi pozno popoldne, ko so spodnji deli hriba že v senci, tam pa je še lep popoldanski sonček. Žičnica napaja 4 proge. 2 rdeči progi sta zelo primerni za manj vešče smučarje, marsikje bi jih obarvali modro. Potem sta še dve črni progi, ki tudi nista posebej zahtevni. Proge so bistveno širše kot te na Pohorju. Tako da me glede na dokaj visok standard ostalih naprav čudi odločitev za fiksno sedežnico. Bi pričakoval odklopno 6-sedo, ki bi gor privabila še več ljudi. Po moje je odločitvi botrovalo tudi to, da imajo pri teh zgornjih progah slabše urejeno zasneževanje in če bi hoteli urediti še zasneževanje za vse te zgornje proge, bi pa to bistveno bolj dvignilo investicijo, kot je razlika med sedežnicami. Kaj pa vem, mogoče imajo pa v načrtu kakšno kabinko iz prelaza do vrha z vmesno postajo in je to le začasna rešitev. Ker to je eno redkih smučišč, ki nima nobene kabinke, razen one iz Falcada, ki pa je za bolj povprečne smučarje zgolj dostopna.
To napravo bi prej vzel kot primer, da tudi v bolj uglednih smučiščih niso imuni na čudne odločitve in/ali šparuharstvo. Najbrž so tule na forumu večji strokovnjaki od mene, ampak po moje bi predvsem zaradi dolžine sedežnice tudi Ruška morala biti odklopna. Jaz bi postavil 6-sedo in glede na kapaciteto proge zelo malo sedežev, potem bi bi pa vsako leto posekal par smrek, da bi se bukovi kozlički lahko postopno selili in dodajal nove sedeže. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| Špik |
| Objavljeno: Sre Jan 21, 2026 5:40 pm Naslov sporočila: |
|
|
Snemalec
Pridružen/-a: Pon Sep 2005 12:14
Prispevkov: 1088
|
In tudi Arehški del bi dobil popolnoma drugo "dimenzijo" smučišča, z dvema resnima napravama in ob predpostavki razširjenih prog na Ruški... ampak potme pa je še težava s parkirišči, pa zasneževanjem...
_________________
Malo tu, malo tam... samo da smo na snegu :-) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| fisko |
| Objavljeno: Pon Mar 02, 2026 12:42 pm Naslov sporočila: |
|
|
Išče plažo na smučišču
Pridružen/-a: Sre Jan 2013 21:31
Prispevkov: 176
|
Prilagam članek iz Večera, vreden branja:
| Citiram: | (POD DROBNOGLEDOM) Mariborska smučarija: Mrcvarjenje kure, ki bi nesla zlata jajca
Kaj lahko Maribor s Pohorjem ponudi Smučarski zvezi Slovenije in ali ji lahko pomaga pri reševanju alpskega smučanja iz krize?
Aleš Mišič
Evforija ob štirih olimpijskih medaljah slovenskih skakalk in skakalcev se je skoraj že polegla, za nazadovanje v alpskem smučanju, nekoč paradni disciplini slovenskega športa, pa se že iščejo vzroki in ponujajo recepti, kako iz krize. Ta seveda ni prišla čez noč, se je pa v Italiji, ki je v minulih dveh tednih gostila največje prvenstvo v zimskih športih, pokazala tako zelo, da so morali spregledati tudi tisti, ki so si že nekaj let ob vse redkejših uspehih sicer odličnih posameznikov zatiskali oči pred dejanskim stanjem v slovenskem tekmovalnem smučanju.
Dejstvo, da na olimpijskem slalomu ni bilo slovenskega predstavnika in da je bila ženska ekipa, zaradi poškodb dveh najboljših tekmovalk poflikana z rezervistkami, v tehničnih disciplinah povsem nekonkurenčna, terja spremembe v strokovnem delu in financiranju. Zveza bo morala investirati v mlade tekmovalce in ne le v tekmovalni vrh. Ključno vlogo pri tem bodo morali prevzeti Smučarska zveza Slovenije in lokalna okolja oziroma klubi z ustrezno usposobljenimi trenerji. Nujna je razširitev baze otrok in zagotovitev infrastrukture za vadbo otrok v bližini doma. To je kratek povzetek razmišljanj v medijih predsednika Smučarske zveze Slovenije Luke Steinerja in Toneta Vogrinca, ki je bil nekdaj alfa in omega slovenskega alpskega smučanja. "Verjamem, da lahko skupaj s klubi, trenerji in vsemi deležniki okrepimo temelje slovenskega alpskega smučanja. Naš cilj je jasen: ustvariti stabilen, učinkovit in razvojno naravnan sistem, v katerem bodo imeli mladi športniki dobre pogoje za napredek, panoga pa jasno in dolgoročno vizijo," pa je dejal Janez Bijol, potem ko je minuli četrtek dobil nov mandat kot predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje pri SZS.
Veliko slovenskih smučišč je zaradi milih zim, neurejenih odnosov z lastniki zemljišč in tudi krize vodenja prenehalo z dejavnostjo. Med njimi niso le hribčki z vlečnico ali dvema v občinskem upravljanju, temveč tudi zelo spodobni "poligoni" za učenje in vadbo smučanja, kjer so se urili tudi naši nekdanji smučarski asi in asice, kot so bili Kobla, Zatrnik, Zelenica, Španov vrh, da je zaprt Kanin, edino slovensko visokogorsko smučišče, pa je sploh sramota. Na smučišču Stari vrh nad Škofjo Loko so lani po predlanskem zaprtju smučišča naprave ponovno zagnali. Letošnja, ponekod s snegom radodarna zima je omogočila, da so lahko smučali na Črnem vrhu, v Kotljah in na drugih manjših smučiščih. Med njimi vse bolj izstopa Globoki klanec v Prlekiji, kjer so po zaslugi snežnih topov vijugali tudi v minuli, zeleni zimi.
Predlani so v celotni sezoni v Marpromu našteli 12.000 gorskih kolesarjev, lani 20.000, v zadnji zimi pa do šolskih počitnic 160.000 smučarjev
Za težave niso krive podnebne spremembe
Kaj lahko ponudi in kako lahko pomaga Maribor s Pohorjem in izjemno bogato smučarsko tradicijo, da bi se slovensko alpsko smučanje spet dvignilo na primeren nivo? Težav v mariborski smučariji je veliko, krive pa niso podnebne spremembe niti za to, da včasih sploh ni naravnega snega in da ga včasih zapade preveč. Pri upravljavcu mariborskih smučišč Marpromu si, kar je edinstveno, sploh ne želijo (pre)dolge smučarske sezone, morda le na Arehu, na Mariborskem Pohorju pa vsekakor ne, saj z meteorološko pomladjo že pričakujejo prve gorske kolesarje. Pred dnevi so zato sredi zadnjega vrhunca letošnje smučarske sezone na smučarski povezavi med Arehom in Partizanko hiteli pripravljati progo zanje. Ko je Filip Flisar pred pustno soboto v večernih urah trikrat zdrvel v smukaški preži z vrha Habakuka v dolino med dvema mrežastima ograjama, je mariborski župan Saša Arsenovič takoj odreagiral z vprašanjem, zakaj gorijo luči na Snežnem stadionu. Upam, da se je pozanimal tudi o obisku Pohorja pozimi in poleti in da mu je direktor Marproma Ranko Šmigoc predstavil številke. Predlani so v celotni sezoni v Marpromu našteli 12.000 gorskih kolesarjev, lani 20.000, v zadnji zimi pa do šolskih počitnic 160.000 smučarjev. Morda župan Arsenovič ve tudi to, da se obisk smučarjev v Mariboru povečuje, fond smučišč in prog pa zmanjšuje.
Malo verjetno je, da sta se direktor in župan kdaj spustila v podrobnosti in zadevi pogledala v drobovje. Na mariborskem Pohorju so v zadnjih letih s kolesarskimi progami presekali smučišče ob vlečnici Bolfenk, ki od leta 2018 ne obratuje več. Prav tako so "rigolali" ob sedežnici Poštela, kjer so uničili tako imenovani mariborski slalom. Fiska in jonatanka se zaraščata. Opustili so teptanje polovice črnega Vidca, pred lansko sezono pa "odpisali" tudi Čopovo progo. Zasneževali jo bodo le, če bo na zelo priljubljeni progi v dolino naravni sneg, sicer pa bo tudi pozimi namenjena kolesarjem, so oznanili v mariborskem avtobusnem podjetju. Predlani je sredi decembra na robu Čopke pod S-om stal JCB, kar je bil slab signal. Kljub temu so progo v dolino zasneževali, naredili kupe snega, ponekod visoke kot Triglav, na položnejšem odseku od S do desnega zavoja ni bilo nobenega topa in kupa, potem pa spet vse do izteka proge. JCB so kmalu odstranili, sredi lanskega februarja pa spodaj postavili bagerček, ker so na valentinovo hoteli odpreti bike park. A glej ga zlomka, malo pred tem je zapadel sneg in pritisnil je mraz.
Največje smučišče v državi kljub radiranju prog
Nič ni bilo s kolesarjenjem in s smučanjem prav tako ne. Čopova proga v minuli smučarski sezoni ni bila odprta niti en dan. Ali bi morali nekoga vprašati po zdravju, presodite sami. Upajmo, da Saša Arsenovič, ki je morda celo preveč vnet zagovornik pešačenja in kolesarjenja, tako da v mestu forsira že kar povampirjeno trajnostno mobilnost, vendarle ni povsem izgubil kompasa oziroma da ni naklonjen uničevanju smučarskih prog nad Mariborom in Rušami. Prvi mož Marproma bi z zimskim kolesarskim downhillom rad opravičil zgrešeno naložbo v izgradnjo vmesne postaje vzpenjače, za katero so zapravili 2,5 milijona evrov, saj niso imeli pripravljenega nobenega drugega projekta, s katerim bi lahko kandidirali na državnem razpisu. Da ne bo kakršenkoli pomote, te vrstice nikakor niso uperjene proti gorskemu ali kakšnemu drugemu kolesarjenju na Mariborskem in Areškem (morda že kmalu po novem, Ruškem) Pohorju, temveč, to pa odločno, proti nadaljnjemu uničevanju in zapiranju smučarskih prog. Toda kljub vsemu temu je Mariborsko Pohorje z Arehom največje smučišče v državi in za marsikoga še vedno najboljše. Iz tega in iz velikega števila otrok v tukajšnjih alpskih šolah je treba izhajati v načrtovanju mariborske smučarske prihodnosti, turistično-rekreativne in tekmovalne, ne pa na osnovi tega, kar prerokujejo lokalni smučarski skeptiki, ki praviloma ne smučajo ali pa zelo poredko. Skorajšnji konec smučanja na nižjeležečih smučiščih, namreč.
Morali bodo sejati, če bodo hoteli imeti v Marpormu v naslednjih zimskih sezonah še rekordnejšo žetev od letošnje. Lani so izboljšali zasneževalni sistem na Habakuku, kar je omogočilo razširitev smučišča. Manjša razširitev s posegom v gozd bi bila potrebna tudi na ipsilonu nad Trikotno jaso. V Marpromu pričakujejo, da bodo do konca leta dobili gradbeno dovoljenje za gondolsko žičnico, ki bo nadomestila dvosedežnico Sleme. V načrtih je novo vodno zajetje, saj so voda plus topovi plus elektrika edina prava formula za zagotovitev uspešne zimske turistične sezone in vadbe tekmovalcev, kolikor jih v Mariboru z zaledjem sploh še je.
ASK Branik je tabu tema mariborskega tekmovalnega športa, o kateri zadnji predsednik kluba Gregor Lednik, pa tudi nihče v Mariboru nasploh, ne želi javno govoriti. Ve se, da je klub že od leta 2024 v mirovanju, da ima veliko izgubo, da največ dolguje SZS, pa da je ostal brez članov, trenerjev in tekmovalcev. Nekaj teh je zatočišče našlo v novem klubu SK Maribor Iztoka Snežiča, med njimi je tudi Ilka Štuhec, medtem ko je druga mariborska udeleženka letošnjih olimpijskih iger Nika Tomšič članica SK Pohorje. Nekdanji zapriseženi branikovci so ostali brez kluba, Peter Sitar in Dušan Jaunik pa sta našla nova. Prvi je član SK Prekmurje iz Murske Sobote, drugi pa je "prestopil" v škofjeloški SK Alpetour. Morda bo nekdanji tekmovalec in trener, zdaj pa samo še vinogradnik, Gorenjcem nalil čistega vina, ne bi pa bilo slabo, če bi si tega natočili tudi v mariborski smučariji in športu v mestu nasploh.
Zaradi propadle univerzijade je Maribor veliko izgubil, ker se ni udejanjila nobena od načrtovanih naložb v infrastrukturo, s selitvijo Zlate lisice v Kranjsko Goro pa izgubil edino tradicionalno tekmovanje najvišjega ranga, svetovnega pokala. Po lanskem svetovnem prvenstvu invalidov v organizaciji Marproma v tej zimi na Mariborskem Pohorju ni bilo niti tekme za točke Mednarodne smučarske zveze Fis. Če ne bi SK Maribor na Arehu organiziral tekme slovenskega pokala za starostni kategoriji U-14 in U-16 in SK Pohorje, ki ima močno alpsko šolo in tekmovalni program za otroke do 12 leta, svoje klubske s ciljem na Trikotni jasi, sploh ne bi bilo nobene dirke. V teh dveh klubih je zdaj baza otrok in trenutni smučarski tekmovalni potencial najbolj smučarskega mesta v državi. Morda bo mariborsko smučanje prej kot naslednico Ilke Štuhec in Katje Koren dobilo naslednico Filipa Flisarja, obetavno krosistko Lino Bratuša iz SK Maribor. Malo staršev zmore kriti stroške, da lahko njihovi otroci vadijo in tekmujejo. Cicibanček, ki se mora najprej naučiti smučati, šele potem tekmovati, ne potrebuje treh parov smuči za posamezno disciplino, vadbišče blizu doma pa vsekakor.
Maribor ne sme več zapravljati priložnosti
Vadbeni poligon v Mariboru je nujen, morda na Habakuku ali kje drugje, vseeno, samo da ne bo predaleč od mesta. Na Snežnem stadionu bi bilo treba ojačati zasneževalni sistem z zapolnitvijo velikih lukenj med obstoječimi fiksnimi topovi, pa bi imeli tam zagotovljeno smuko z morda enim ali dvema dosneževanjema v sezoni, odvisno od zime, od prvega mraza do pomladi. Resno se je treba lotiti zasneževanja pod sedežnico Poštela in na Čopki zaradi rekreativnih smučarjev in obvoznic v času morebitnih tekmovanj. Maribor ne sme zapraviti nobene priložnosti, ki bi se v povezavi s panožno zvezo in ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ponudila v zvezi s panožnim centrom na Pohorju in v prihodnosti z izgradnjo smučarske dvorane, nikakor ne nujno na stadionu. To pa velja tudi za izvedbo kakšnega večjega tekmovanja, ko bi morda lahko kapnil tudi kakšen evro za izboljšanje infrastrukture, denimo nujne zamenjave dvosedežnice Radvanje.
Prejšnji mariborski podžupan Samo Peter Medved, ki je bil zadolžen med drugim tudi za šport, je razmišljal, da bi bilo smiselno po uspelem poletnem Ofemu v Mariboru organizirati še zimskega. Aktualni podžupan Srečko Vilar, nekdanji generalni sekretar Zlate lisice in lani tudi generalni sekretar tekmovanja invalidov, je sprva privolil v pogovor o tem, kaj bi bilo možno v Mariboru organizirati razen tekme svetovnega pokala. Trikrat sva bila dogovorjena za uro in lokacijo, čakanje je bilo zaradi njegovih številnih obveznosti zaman, potem pa sva v zadnjem telefonskem pogovoru ugotovila, da ne more povedati nič novega, zgodovina pa ne zanima nikogar. "Za šport je zadolžen župan, moje področje pa so bolj družbene dejavnosti," je rekel Vilar.
Pa še nekaj je treba poudariti. Smuka na Pohorju je bila v zadnjih dneh odlična, tako da telo še malo čuti posledice sobotnega stadiona. Zjutraj je bil sneg trd kot beton, potem se je malo zmehčal in še ob 13. uri kljub vročemu soncu na "poseki" ni bilo kupov. Ne verjamete? Zelo pomembno vprašanje pri trasiranju mariborske smučarske prihodnosti je povezano z zaupanjem. Komu bolj verjeti, tistim, ki se na smučarijo spoznajo oziroma se spoznajo malo manj, pa veliko smučajo, ali lokalnim babam vangam.
|
_________________
Sezona 25/26 = 1 x Mölltaler Gletscher, 1 x Obertauern, 2 x Schladming, 1 x Flachau, 1 x Galsterberg, 1 x Ski Welt, 1 x Schmitten, 2 x Saalbach, 1 x Maiskogel, 1 x Grosseck-Speierck, 1 x Fanningberg |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| JurijB |
| Objavljeno: Pon Mar 02, 2026 4:40 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča v kavbojkah
Pridružen/-a: Sre Mar 2016 17:15
Prispevkov: 1116
|
U ti mater! 
Mišič si po novem sam kupuje karte za Pohorje. Saj ne pravim, da jih je prej dobival, ampak sedaj jih sigurno ne bo.
Lep članek!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| GreenIce |
| Objavljeno: Pon Mar 02, 2026 4:49 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sezuva pancarje na sedežnici
Pridružen/-a: Sob Mar 2024 11:02
Prispevkov: 273
|
Vrhunski članek, se vidi, da ga je napisal zelo velik poznavalec razmer. Težko se bolj strinjam glede zaprtih, nepripravljenih ali uničenih prog (Fis, Jonatan, MB Slalom, črni Videc), kot tudi glede popolnoma zgrešene neuporabne gondolske vmesne postaje... hkrati pa se je treba strinjat in priznat tudi velik potencial zimske sezone na MB Pohorje, ki je kljub vsem napakam še vedno ogromen. Če kaj, potem letošnja sezona priča o tem, da je Pohorje, ko obratuje v polnem ali vsaj "resnem" obsegu, ena izmed top smučarskih destinacij v Sloveniji. Pohorci pa se letos pač morajo odločit, ali naj Pohorje ostane resno smučišče, ali pa postranska stvar, ko ni kolesarjev. Naprave Radvanje, Žigart in Partizanka so že presegli življensko dobo in je vsak dan obratovanja podarjen dan. Tudi ni normalno, da crknejo na vsake 3 dni in da sredi vlečnice odpadajo sidra in ljudje posledično zletijo po tleh in tvegajo resne poškodbe. Če se teh naprav v 1-3 let ne uredi, lahko pozabimo in na Fun Park in na povezave iz Areha do Bellevue-ja. Verjamem pa, da bo letošnja sezona dovolj jasen signal, da če se te zadeve uredi, Pohorje predstavlja top smučarsko destinacijo v Sloveniji, ki ji bo težko konkurirat...Žalostno pa je, da v MB vlada župan, ki namesto simboličnega minimalnega prispevka v Pohorje raje investira v Radarje, cone 30 ter promocijo svojih lokalov. Zaradi dotrajanosti se torej lovi zadnji vlak in to kar bo v naslednjih 2-3 sezonah, bo odločilno vplivalo na nadaljno usodo Pohorja. Upam, da se odločijo pravilno in ohranijo top slovensko smučišče, ki bi brez povezav izgubilo večino atraktivnosti in konkurenčnosti. Posledično so te naprave bistveno bolj nujne kot neka gondola na položni progi.
_________________
25/26: Kronplatz, Molltaler, Turracher, Pohorje, Krvavec, Katschberg, BKK, Grosseck/Sp., Marmolada/Arabba, 3 Zinnen... (18x)
24/25: Kronplatz, Molltaler, Krvavec, Pohorje, Vogel, BKK, Gerlitzen, Obertauern, Višarje... (22x) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| miki |
| Objavljeno: Pon Mar 02, 2026 10:22 pm Naslov sporočila: |
|
|
Moderator
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 13:25
Prispevkov: 3801
Kraj: Maribor
|
Vrhunsko  in vse pohvale avtorju; skoraj bi posumil da je eden od nas, forumašev. Človek ve vse in nima dlake na jeziku, da bi povedal kar nas žuli: uničevanje prog zaradi beciklistov (preko palca 10 x manj kot smučarjev), nerazumna izgradnja vmesne postaje Vzpenjače, luknje med topovi na Stadionu, 'ror' (v prispevku: ipsilon) nad Trikotno. In debilnost sezone 2024/2025 z razkopavanjem na pol zasnežene Čopke na kateri 'Nič ni bilo s kolesarjenjem in s smučanjem prav tako ne. Bravo.
_________________
Sezona 2025/2026: 36 smučarskih dni = 6 x Pohorje, 4 x Kitzsteinhorn, Schladming; 3 x SkiWelt; 2 x Meli, Tauplitz, Schmittenhöhe, Kitzbühel; 1 x Obertauern, Zauchensee, Dachstein West, Flachau, Saalbach, Wildkogel, Wurzeralm, SkiJuwel, Kope; 1/2 x Rittisberg, Fageralm, St. Johann/Tirol, Kitzbüheler Horn. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| kotulc |
| Objavljeno: Pon Mar 02, 2026 10:52 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pili dile po vsaki furi
Pridružen/-a: Ned Okt 2006 13:46
Prispevkov: 907
|
Po uspešni sezoni bi nujno morali nekaj denarja vrniti v smučarijo.
Kaj bi bile pametne investicije:
1. narediti konkreten remont na Videcu in Partizanki, da ne bo več okvar in posodobiti sidra, da se ne bodo trgala po tekočem traku
2. popraviti Cvirnovo progo, ki so jo uničili s kolesarskimi potmi
3. nabaviti kakšen nov teptalec, da ne bodo crkovali na sredi prog
4. povečati kapaciteto razpoložljive vode in izboljšati zasneževanje kritičnih točk (tam kjer so letos proge crkovale)
Potem pa se lahko lotijo preostalih projektov:
Razširitev Slemena + nova naprava, menjava vlečnice Žigart, ..... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
