Smučarskega slovarja ne poznajo v svetu, celo ne pionirji smučanja na območju nekdanje Laponske. Kratki izvlečki smučarskega izrazoslovja so sicer znani v svetu, pritaknjeni kot dodatek nekaterim smučarskim knjigam z različnimi drugimi vodilnimi vsebinami.
Za navdušenje nad pripravo in izdajo slovarja sem imel kaj lahko delo, saj je ZRC SAZU takoj odobrila izdajo in trinajst pisočih strokovnjakov različnih smučarskih področij se je navdušeno vključilo v dolgoletno delo: dr. Borut Batagelj in Aleš Guček (splošno in zgodovina), Gorazd Bedrač (žičniške naprave), Oto Giacomelli (smučarski skoki), Milena Kordež in Iztok Kordiš (smučarski tek in biatlon), dr. Blaž Lešnik (šola smučanja, telemark smučanje, smučanje prostega sloga), mag. Vlado Makuc (alpsko tekmovalno smučanje), Doroteja Muhič (deskanje na snegu), Matej Supej (biomehanika smučanja), Roman Šturm (varnost na smučišču), Andrej Terčelj (turno in alpinistično smučanje), dr. Mateja Videmšek (metodika in pedagogika). Skupina seveda prispeva še področje drugih smučarskih zvrsti.
Zakaj posebni smučarski slovar v slovenskem jeziku? Ponosni smo na naše smuško izrazoslovje, ki so ga poznali bloški smučarji in prvi zapisal slovenski pojem za smuči šmeče Jože Podgrivarski v Rokodelskih novicah sredi 19. stoletja. Rudolf Badjura, pionir širitve alpskega in nordijskega smučanja ter učenja tega od leta 1914 naprej, je posvetil »smuški terminologiji«. Pisal je v Sport od leta 1920, izdal Smuško terminologijo leta 1934 s poslovenjenjem nemškega smuškega izrazoslovja arlberške tehnike. Za čistost jezika so poskrbeli po drugi svetovni vojni prof. Drago Ulaga in prof. Marjan Jeločnik s sodelavcema Borisom Kobalom in Janezom Šusterjem, vrhunskima učiteljema smučanja. Nato so se posamezniki borili proti angleškim vrivkom, kot je bordanje, hot-dog, karving ter novinarskim krilaticam kot nesti hitrost s seboj, spremeniti smuči, noge stran od telesa, potisniti kolena v smuči …
Namen slovarja je torej pokazati razvoj slovenskega smučarskega izrazja s spremembo tehnike smučanja in opreme, s slavističnega vidika utemeljiti in »uzakoniti« slovenske ustreznice za strokovno in javno rabo, spomniti na žargonske in pogovorne besede, pokazati svetu, da slovenščina s smučmi in smučanjem ni prevzela laponskih izrazov skida, skrida, ski …, kakor večina smučarskih narodov po svetu. Za nameček bodo v slovarju še prevodi večine terminov prevedeni v angleščino, nemščino in francoščino. Za boljše razumevanje bo slovar vseboval številne grafične podobe, saj slika odtehta tisoč besed. Namerno sem objavil slike smučarske preteklosti, ki so pri nas manj znane, čeprav bodo v slovarju številni prikazi sodobne smučarske opreme.
Štiriletno delo bo zaključeno po vsej verjetnosti leta 2010, ko se bodo avtorji in vodja projekta oddahnili od tega obširnega dela.
SMUK!
Aleš Guček
| 
Iz šibja pleteno streme in smučarski čevelj laponskega plemena Sami iz konca 19. stoletja.
Prva patentirana smučarska varnostna vez Kurioses iz leta 1898, dvomljivih učinkov, v lasti Winterspoortmuseum, Mürzzuschlag, Avstrija.
Laponec Johan Bolin z ljudsko smučko (Švedska, 1905).
Daljše smučke so nekdaj veljale za smučarski tek hitrejše (Finska, 1905).
Ročno izdelani usnjeni alpski tekmovalni čevelj Strolz, Lech, Avstrija, 1960.
Deskarska čevlja iz leta 2001.
Razvoj smučarske deske v ZDA od »snurfeja«, »wintersticka« do smučarske deske Jacka Burtona, podobne današnji (New England Ski Museum, Franconia, ZDA)
Poleg praktičnosti, je bila smučarska moda vedno visoko razvita, saj so smučali med obema vojnama v srednji Evropi predvsem pripadniki bogatega sloja prebivalstva.
Metoda s postopnim podaljševanjem smuči (Graduated Length Method – GLM), ki jo je leta 1955 vpeljal Američan Clif Taylor in jo vpeljal leta 1972 pri nas med obiskom Vršiča in tovarne ELAN, kjer je naročil izdelavo kratkih smuči GLM.
Rudolf Badjura je postavil pisne temelje slovenskega smučarskega izrazoslovja, tudi s to knjižico, katere naslovnico je narisal Maksim Gaspari. |
