Simpozij o Rudolfu Badjuri

Napisal Aleš Guček dne 30.03.2014.

Zdravo! (Badjurov smučarski pozdrav ob srečanju s smučarskim tovarišem ali tovarišijo, kot se je rad izrazil). Janez Kavar, upokojeni brigadir in dolgoletni predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije (ZVGS), je zaoral v javnosti zgodbo neznanega slovenskega razumnika Rudolfa Badjure (1881-1963). Vojaški gorski center na Rudnem polju na Pokljuki je po Kavarjevi zaslugi s podporo Slovenske vojske dobil novo ime: Vojaški gorski center Rudolfa Badjure. Tam se je brigadirju porodila ideja o organizaciji simpozija o Rudolfu Badjuri.

Badjura je skoraj neznan javnosti, kljub temu, da je položil pionirske temelje številnim področjem v Sloveniji. Še danes je čutiti njegovo delo, ker služi za osnovo in izhodišča nadaljnjega razvoja. Družbeno pomembno je njegovo »odkritje« zdravega življenja v zimski naravi, povedano poenostavljeno. Norvežani so temu po letu 1860 rekli idraet. Idraet so po svetu preprosto prevajali s šport, kar ni enačiti s tekmovalnim športom. Norvežani so pod idraetom mislili na prosto gibanje na smučeh in bivanje na prostem pozimi, izkazovanje moči in vztrajnosti brez tekmovalnega merjenja dosežkov, predvsem pa zdravega življenja za krepitev telesa in duha. Zgodovinar dr. Borut Batagelj je navedeno odlično predstavil v monografiji Izum smučarske tradicije, Kultura zgodovine smučanja na Slovenskem od leta 1941 (Zveza zgodovinskih društev, 2009, 512 strani), ameriški (smučarski) zgodovinar dr. E. John B. Allen pa v knjigah From Skisport to Skiing (The University of Massachusetts Press, 1993, 229 strani) in The Culture and Sport of Skiing (The University of Massachusetts Press, 2007, 384 strani).

Simpozij je organiziralo Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) v sodelovanju z Večnacio0nalnim centrom odličnosti za gorsko bojevanje SV (VCOGB).

Kavar je povabil k sodelovanju poznavalce posameznih področij. Rezultat ni bil samo individualno poznavanje dela Rudolfa Badjure, temveč je predavatelje spodbudil k brskanju po arhivih od Ljubljane do Beograda, kjer hranijo bogat vojaški arhiv kraljeve vojske med obema vojnama. Če naštejem samo nekaj področij in vsebine dela Rudolfa Badjure, kjer je opravil pionirsko delo: organizirano poučevanje smučanja, zasnoval slovenski smučarsko terminologijo z očiščenjem »germanizmov« in žargonskih izrazov, zimska in poletna športna »turistika« (turizem), opus geografije in kartografije, prispevek k vojaški in civilni odcepitvi od Avstro-Ogrske (rekli so mu ljubljanski Maister), utemeljitelj pisane besede in s skicami Vokača tehnike smučanja, spodbujal domoljubje v slovstvu ...

Osebnost Rudolfa Badjure je bila zapletena. Kljub svojemu velikemu delu, je bil več ali manj sam, ker ni znal sodelovati v širšem krogu strokovnjakov, ampak je sam oral ledino in prišel v navzkrižje s številnimi rojaki in inštitucijami. Tako je na primer nekdo v uradnem dopisu napisal, da je Badjura »gauner«. Badjura pa je demonstrativno izstopil iz Jugoslovanske zimsko športne zveze, ker se ni strinjal z razvojno politiko te. Ne glede na njegovo stališče do drugih, je najbolj pomembno, kar nam je zapustil in pritisnil neizbrisen pečat v zgodovino slovenstva.

Kogar zanima bolj detajlno, kaj nam je zapustil Rudolf Badjura, naj prebere izvlečke iz brošure simpozija (priloženo tu). Zbornik simpozija bo izšel predvidoma konec leta 2014, morda tudi v angleškem jeziku, da bo Rudolf Badjura postal znan tudi izven slovenskih meja.
V vhodnih prostorih vojaškega centra v Poljčah je razstava s številnimi neznanimi znanimi dokumenti, fotografijami o Rudolfu Badjuri, ki je vredna ogleda.

SMUK! (Badjurov smučarski odzdrav)

Aleš Guček – Smuček, Simpozij o Rudolfu Badjuri, Poljče, 13. marec 2014

Janez Kavar, upokojeni brigadir, je predal februarja 2014 mesto dolgoletnega predsednika Združenja vojaških gornikov Slovenija (ZVGS) polkovniku v pokoju Fedji Vraničarju. Razgovor pred začetkom simpozija, ki ga je organiziraloa ZVGS v sodelovanju z VCOGB.	Predsednik organizacijskega odbora Janez Kavar med uvodnim nagovorom šestdesetim udeležencem.	Stotnik Branko Ambrožič (levo) je poveljeval Vadbenemu centru SV Rudno polje (danes Vojaškemu gorskemu centru Rudolfu Badjure na Pokljuki) in desno Janez Kavar za »poveljniško« mizo simpozija.
Major magister Zvezdan Markovič, Vojaški muzej v Kadetnici v Mariboru, je orisal vojaško življenje Rudolfa Badjure.	Slavistka Milka Bokal, ZRC SAZU, je predstavila pionirsko delo slovenske smučarske terminologije, katere temelj je položil Rudolf Badjura. Naštela je tudi čez petdeset slovenskih enobesednih izrazov za sneg (ne dvobesednih kot n. pr.: sveži sneg) in nam povedala, da jih poznajo Eskimi čez sto.	Predavatelji Milka Bokal, dr. Herman Berčič in dr. Borut Batagelj so z nabrušenimi ušesi poslušali kolege.
Navdušeni alpski smučar »Kosobrin« in v Sloveniji živeči Črnogorec »Baćko«, turni smučar Turnega kluba GORA iz Ljubljane nista manjkala na simpoziju.	ZVGS je povabila na simpozij tudi nečakinjo Rudolfa Badjure Rotijo Badjura – Tijo, arhitekto in učiteljico smučanja, ki jo je spremljal sin. Povedala je zgodbo, da je hotel stric Rudolf posekati nekaj gozda na mestu današnje Preseke v Kranjski Gori in narediti smučišče. Domačini so ga napadli z vilami, tako da jim je moral pobegniti v Gozd Martuljek.