Zaključek - Zimske olimpijske igre

Napisal Aleš Guček dne 12.02.2014.

Težko se je odločiti, kdaj nehati z zgodovino olimpijskih iger. Odločil sem se za leto 1976 (Innsbruck). Razloga sta, da so vedno pred igrami mediji polni novejše zgodovine. Naj mi naši odlični slovenski smučarji ne zamerijo, da jih, ovešenih s kolajnami, nisem vključil v moj prispevek. So pa globoko v naših srcih. Obstoja še močan razlog, da bi bilo besedilo brez slik suhoparno. Ovira me slovenski zakon o avtorskih pravicah, da bi moral prositi za soglasje avtorje fotografij in jih tudi (krepko) plačati. Ker pišem prispevke za lastno dušo in morda v vaše veselje, si tega ne morem privoščiti. Včasih je bilo lažje, ker so bili časopisi lastniki fotografij, ker so fotografi slikali s službenimi dragimi fotoaparati, filmi in dobili vse stroške potovanj in bivanja na tekmovalna prizorišča na tem svetu z okolico.

Danes pa isto …, takole se imamo. Vseeno še malo mojih slikic in iz mojega arhiva.

SMUK!
Aleš Guček - Smuček

Plakat 1984 (Olimpijski muzej, Lausanne, Švica).	Plakat 1988 (Olimpijski muzej, Lausanne, Švica).	Plakat 1992 (Olimpijski muzej, Lausanne, Švica).
Plakat 1994 (Olimpijski muzej, Lausanne, Švica).	Plakat 1998 (Olimpijski muzej, Lausanne, Švica).	Zlata, srebrna in bronasta odličja olimpijskih iger: Od 1928 (St. Moritz) do 1964 (Innsbruck).
Tekačica Milena Kordež je simbolično prižgala olimpijsko baklo v Škofji Loki za igre v Sarajevu 1984.	Kranjčan Janez Trobec je zmagal na natečaju za maskoto iger v Sarajevu 1984. Na sliki Trobčev Vučko v Olimpijskem muzeju v Lillehammerju na Norveškem.	Ženska norveška štafeta 4 x 10 km je zmagala v Sarajevu (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).
Skakalnici K=70 in KI=90 za olimpijske igre v Sarajevu 1984.	Bjelašnica, prizorišče moških alpski tekem Sarajevo 1984 je kasneje žalostno propadlo.	Avtobus z Vučkom je leta 2009 obiskal s turisti iz Bosne in Hercegovine grad Snežnik, kjer je Etbin Henrik Schoollmayer leta 1893 napisal knjigo Priročnik za gozdarje, lovce in turiste (orig.: Handbuch Förster, Jäger und Touristen).
Avtogrami vseh Jugoslovanov z olimpijskih iger Sarajevo 1984.	Zlata kolajna iz Sarajeva 1984 (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).	Zimske olimpijske igre Sarajevo 1984 je obiskal norveški princ Harald (danes kralj) s svojo družino (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).
Petroglif (skalna risba) lovca na smučeh iz 3.500 let pr. n. št. z norveškega otoka Rødøy, ki je bil osnova za logo zimskih olimpijskih iger leta 1994 v norveškem Lillehammerju.	Kip nosilca olimpijske bakle pred Olimpijskem muzejem v Lillehammerju, Norveška.	Znak za biatlon (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).
Znak za slalom (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).	Znak za smučarske skoke (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).	Znak za smučarske teke (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).
Znak za smuk (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).	Bronasta kolajna iz Lillehammera, ki jo je v skokih zaslužil Dieter Thoma (Schwarzwaldski smučarski muzej, Hinterzarten, Nemčija).	Stol za norveška kralja Harlada, v katerem se je spočil med gledanjem olimpijske boje v Lillehammerju (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).
Simbolična skakalnica pred vhodom v Olimpijski muzej v Lillehammerju.	Lutka norveškega tekača na smučeh Vegarda Ulvanga, člana norveške štafete, ki jo je na splošno žalost Norvežanov za las premagala italijanska.	Nekaj za filateliste (Olimpijski muzej, Lillehammer, Norveška).
Odprtje in zaključek olimpijskih iger v Lillehammerju 1994, Norveška, sta bila doslej najbolj odmevna s spremljajočo zgodbo skandinavske pravljice.