Garmisch-Partenkirchen 1936

Napisal Aleš Guček dne 05.02.2014.

Nacistična Nemčija je bila izbrana za organizacijo poletnih olimpijskih iger v Berlinu in za zimske v Garmisch-Partenkirchnu. Zgradili so 80 metrsko skakalnico, ki ni bila po normah FIS, ki je dovoljevala le 70 metrsko. FIS je popustila in odobrila novo kritično točko 80 m. Uvedena je bila novost na zimskih olimpijskih igrah: alpske discipline. Tekmovali so tako moški in presenetljivo ženske, ki niso smele na igre vse do leta 1952!

Številna jugoslovanska sedemnajst članska ekipa, ki jo je vodil član Jugoslovanske zimskošportne zveze (JZSZ) in predsednik Smučarskega kluba Ljubljana (ustanovljenega leta 1928), kmalu ne bi odpotovala zaradi pomanjkanja sredstev. »Ne moremo na igre z zakrpanimi smučmi. Ni denarja.«, so simbolično obvestili javnost. Končno so dobili dovolj denarja in sami Slovenci v moštvu so nastopili le v smučarskih disciplinah, teku na smučeh, skokih na smučeh, alpski in nordijski kombinaciji. Smuk in slalom nista štela posamično, le kombinacija obeh zvrsti s seštevkom časov, ki so jih »prevedli« v točkovanje. JZSZ je za olimpijsko sezono zaposlila avstrijskega trenerja za alpske dscipline Harreja in za teke Finca Eina Kuizsmo. Oba sta uspešno opravila svoje delo in rezultati naših najboljših so ptrdili, da smučarski špoprt pri nas napreduje tudi v mednarodni areni.
Odprtje iger je potekalo v močnem sneženju. Adolfa Hitlerja so zaustavili, ker je hotel imeti z zanj značilnim političnim nabojem. Moral se je ugrizniti v jezik, ker sicer ne bi smel govoriti in je moral enostavno reči samo, kot je bil in je še običaj, »Proglašam, da so 4. zimske olimpijske igre odprte«.
Nacistično usmerjeni Nemci so bili zadovoljni, ker je v alpskih disciplinah zmagala Christl Cranz in pri moških Franz Pfnür. V patruljnem teku, ki je bil demonstracijski je zmagala fašistična Italija, ker so Nemci težko preboleli, a saj so bili »njihovi«.

Plakat 1936.	Jugoslovanska olimpijska ekipa leta 1936 je štela 17 tekmovalcev. Ante Gnidovec – Boter je bil vodja.	Odprtje iger v GA-PA leta 1936: Mimohod moštva Jugoslavije.
Nizozemska baronesa Schimmennink van de Oije je nastopila v slalomu kar v krilu (GA-PA, 1936).	Nemka Christl Cranz je bila šele šesta v smuku, ker je padla, a je v slalomu nadoknadila zaostanek iz smuka in zmagala v alpski kombinaciji (GA-PA, 1936).	Španka Margot Pines de Pena je padala na 3,3 km dolgem smuku in dosegla cilj popolnoma izčrpana (GA-PA, 1936).
Norvežan Birger Ruud je zmagal v skokih (GA-PA, 1936).	ek na 18 km je pripadal Švedu Eriku-Augustu Larssonu (GA-PA, 1936).	Franc Smolej je presenetil vse, ker je bil deseti v teku na 50 km. Pred njim so bili sami Skandinavci in Čehoslovak Musil, deveti (GA-PA, 1936).
Lado Senčar je bil na 50 km 31. Levo od njega je naš trener Eino Kuisma iz Finske (GA-PA, 1936).	Francoz Emile Allais je bil tretji v alpski kombinaciji. Leta 1938 je izumil vrtilno (francosko) tehniko, ki je prevladovala med prostočasnimi smučarji in tekmovalci vse do leta 1955 (GA-PA, 1936).	Ciril Praček je bil petnajsti v alpski kombinaciji (GA-PA, 1936).
Norveški skakalec je za čuda zmagal v smuku, ki je štel le za kombinacijo. V slalomu je bil deseti in v kombinaciji zaradi slabega slaloma zasedel 4. mesto (GA-PA, 1936).	Italijanska patrulja je osvojila zlato (GA-PA, 1936).