Slovenski smučarski slovar je zagledal luč sveta

Napisal Aleš Guček dne 27.02.2012.

Štirinajst smučarjev in slavistka Ljudmila Bokal, urednica in avtorica slovaristka, slovarja je po šestih letih dela končalo Slovenski smučarski slovar. Vsi avtorji in sodelavci so navedeni v kolofonu (tu med slikami). Avtorjev so bili izbrani po kriterijih: priznani strokovnjaki s področja smučanja, varnosti na smučišču, žičnic in gorništva, sodelovanje pri učnih načrtih, samostojni strokovni in poljudni članki, pisanje knjig in člani različnih ustanov in institucij kot so Smučarska zveza Slovenije, Fakulteta za šport, Ministrstvo za promet – Direktorat za železnice in žičnice, Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Iz nabora skoraj 7000 besed, so izluščili približno 4050 izrazov s 3200 ustreznicami v angleškem in nemškem jeziku. Izid slovarja so omogočili Znanstveni raziskovalni center Inštitut slovenskega jezika Frana Ramovša Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter kot soizdajatelj Smučarska zveza Slovenije.

Ko sem omenil mojim smučarskim prijateljem na Norveškem, Švedskem, Finskem, Nemčiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, ZDA in Veliki Britaniji, da Slovenci pripravljamo smučarski slovar, so debelo pogledali in priznali, da oni česa podobnega in tako obširnega nimajo. Na vprašanje, zakaj je to slovensko tako posebnega, sem jim enostavno in na kratko povedal, da mi nimamo starega norveškega izvora izraza za smuči »skida« in »skidor« ter novejšega »ski« za smuči, saj poznamo pradavno slovensko bloško ljudsko besedo. Tudi kasneje z razvojem športnega smučanja smo nemške besede ustrezno prilagodili našemu maternemu jeziku. V novejšem času pa strokovnjaki nismo »bordali, karvali, frirajdali«, temveč našli slovenske ustreznice. Žal se je ta slovenski potujčeni žargon uveljavil med javnostjo in o!, groza celo v medijih in s slednjimi postal celo »uradni« miselni vzorec mladih.

Naj spomnim na prvi zapis smuči v slovenščini, ki ga je leta 1845 objavil Jožef Bevk – Podgrivarski v Rokodelskih novicah v članku Huda zima in raba šmečev: Hočem pri ti priliki tudi popisati enu prav pripravnu in priročno orodje, kteriga se pozimi tukej ljudje posluživaju in ktere tui je priporočevati, kteri v mrzlih krajih, kjer jim debel sneg in zametje nadlegujejo, stanovati morajo. To orodje imenujejo šmeče, in tudi plohi se mu pravi. Prav zaradi starega ljudskega besedja o smučeh in smučanju je v slovarju smo v slovarju presegli načela in zapisali večino starih slovenskih besed z oznakama nekdaj (pred 2. sv. v.) in prej, po njej, ko so ti izrazi zaradi razvoja tehnike smučanja in opreme zamrli. Tako smo hkrati oddolžili pionirju smučarskega športnega besedja Rudolfu Badjuri in naslednikom Dragu Ulagi, Cirilu Pračku in trojici, ki je po letu 1953 vpeljala avstrijsko šolo smučanja v Slovenijo ter ni pozabila na naš jezik. Učitelji smučanja Marjan Jeločnik, Janez Šuster – Šuco in Boris Kobal so prišli domov in nato »na suho« smučali po mizi in na parketu, oponašali gibanje smučarja, da bi nazorno še enkrat podoživeli, kaj so se naučili v St. Christophu na Arlbergu v znameniti šoli Stefana Kruckenhauserja: Gegenschulter, Kantenansatz, Abrutschen, Girlande. Slovenci po njihovi zaslugi nismo »gegenšultari, abručali, girlandali …«, temveč smo smučali z nasprotnim sukanjem ramen, bočno drseli, nizali venčke in nastavili robnike ali rekli kar nastavek robnikov. Prav nastavek robnikov smo pridno uporabljali do posega slavistke Ljudmile Bokal, ki nas je opozorila, da je nastavek priprava oziroma naprava, dejanje pa je nastavitev. Torej od zdaj naprej le nastavitev robnikov in nastaviti robnike.

Iz slovarja tudi ni razvidna zelo pomembno dejstvo. Kljub temu, da smo smučarji iz tako heterogenih zvrsti smučanja, ni prišlo do nesoglasij, čeprav je vsak »navijal za svoje smučanje«. Bokalova je znala organizacijsko spretno speljati nastanek slovarja brez velikih sestankovanj, saj so vsi avtorji v službah, razen dveh upokojencev. Njim gre vse priznanje, ker so kljub danes zahtevnemu delovnemu urniku našli čas za slovar. Na ZRC SAZU smo se dobili le zaradi poenotenja skupnih smučarskih in drugih gibalnih podobnosti. Predvsem posamezniki smo bili povabljeni k Bokalovi, ko smo risali in pisali, vstajali s stola, migali, gibali, se zvirali, krivili ude in telo, da bi slavistki ponazorili gibanje smučarja, da bi ji nazorno in na kratko uprizorili način smučanja. Nikoli vsi hkrati. Skupni sestanek, štirikrat v šestih letih z nekaj udeleženci, ker je večina bila odsotna zaradi službenih obveznosti, smo se zbrali, da smo se dogovorili o naslednjem koraku in skupaj »predelali« nekaj perečih besed in opisov. S takim načinom dela si je Bokalova naložila ogromno delo, saj smo reševali vse po elektronski pošti. Sklope besed nam je pošiljala in od nas pričakovala pripombe in dopolnitve. Nato je morala vso našo številno povratno pošto uskladiti, napisati pod »črto« kratko obrazložitev besed, avtorji ponovno pregledati, Bokalova še enkrat ponoviti postopek, ko smo s povratno pošto potrdili končno verzijo. S tem nam je bilo prikrajšano dolgotrajno sestankovanje avtorjev, kjer bi seveda porabili veliko časa. Pisno delo je moralo biti kratko in eksplicitno, s kratkimi utemeljitvami, kaj in zakaj. Bokalova pa se je krivila nad računalnikom in usklajevala naše »izcedke«. Na koncu je delala po službi celo doma, pozno v noč, brez prostih koncev tedna, brez dopusta lansko leto, ki smo ga sicer mi uživali zaradi vsega dela s slovarjem.

Slovar je slikovni, saj je v njem preko 150 fotografij in skic. Skice učitelja smučanja Roberta Kumpa iz 1934 in 1948 smo namerno vključili, saj so zelo jasne in nekatere sicer stare skice poudarjajo, da so nekatere smučarske prvine v rabi še danes. Urednik fotografije Andrej Terčelj je naredil izbor iz preko 400 fotografij in skic. Sam je prispeval veliko svojih posnetkov, pri čemer je zopet v slovarju velika posebnost, ki je ni zaslediti celo v literaturi: toliko slikanih vrst snega, ki bodo uporabniku slovarja lažje pričarala vrsto snega od golega opisa, na primer poprh! Terčelj je opravil, veliko delo, ko je pri tehničnem prelomu sodeloval, da so grafične upodobitve našle pravo mesto ob opisih, saj so nekatere smučarske prvine zelo podobne in bi jih marsikdo lahko zamešal. Bokalova je »pridela« k slovarju še eno posebnost. Smučanje ni bilo ravno pri srcu slovenskim slikarjem, zakaj pa bi zmrzovali v zimski krajini ni z golimi rokami drgnili čopič po platnu. Bloški smučar Miša Strmana, olja nedavno preminulega Marjana Skumavca in stripovska karikatura s področja varnosti na smučišču Mikija Mustra, vsi akademski slikarji, dajo besedju poseben poudarek.

Slovar je zagledal luč sveta. Upati je, da bo končal v rokah smučarskih strokovnjakov, trenerjev, tekmovalcev, učiteljev, demonstratorjev, sodnikov, odbornikov, žičničarjev, nadzornikov, inšpektorjev, delavcev pri organizaciji tekmovanj, profesorjev, tudi javnosti, posebno pa dober napotek novinarjem in strokovnim sodelavcem, ki javnosti s poročanjem in komentiranjem skušajo pričarati smučanje. Javnosti trenerski žargon ni razumljiv, včasih celo smešen, če nosijo smučarji s seboj hitrost, imajo visoke boke, spremenijo ali zamenjajo smuči, kar med slalomskimi vratci med tekmovanjem, skačejo celo brez ali z mrtvimi smučmi, rotirajo s koleni ... Če bi v medijih najprej povedali slovarsko besedo in nato opomnili na trenerski žargon, bi poslušalci in gledalci kasneje razumeli tudi »bolj svobodno izražanje«. Če navedeni ne bodo segli po slovarju, naše slovarsko delo ne bo našlo prostora v izobraževalnem procesu in se bo prašilo na arhivskih policah, pa kljub temu še vedno v slovenski ponos naše »smuške terminologije«.

Slovenski smučarski slovar s 413 stranmi je možno naročiti po ceni 34 evrov (za poštnino ne vem) po spletu založnika ZRC SAZU, kupiti v knjigarnah ali pa po nekaj znižani ceni na Novem trgu v Ljubljani v trgovini Azil, malo nižje od SAZU.

S starim slovenskim smučarskim pozdravom SMUK!

Aleš Guček
Vsebina je avtorsko delo. Prepovedano kopiranje brez dovoljenja avtorja.

Naslovna platnica	Zadnja platnica	Kolofon z vsemi udeleženci snovanja in izdaje slovarja
Milka Bokal je napisala uvodne besede slovarju na pot (stran 7)	Milka Bokal je napisala uvodne besede slovarju na pot (stran 8)	Ena od strani
Deskanje	Skica Roberta Kumpa iz leta 1934: razklenjeni položaj smuči (beseda je na predhodni strani)	Žičnice s sestavnimi deli so tudi v slovarju, tu kabina
Smučamo vsi, zato je v slovarju tudi smučanje invalidov, tudi z nadkolensko protezo	Turno in alpinistično smučanje	Marjan Batagelj med telemark zavojem po starem
Tek na smučeh, biatlon, sprehajalno smučanje, pohodništvo na smučeh	Zarezno smučanje	Robert Kump: doskok iz leta 1934 in seveda vse o skokih v slovarju
Plužni zavoj Roberta Kumpa iz leta 1934, danes bolj uporabljan klinasti zavoj	Poleti na smučeh, Planica zibelka te zvrsti	Novaška lok smučka
Smučarske vezi in druga oprema smučarjev	Vrste snega (na sliki poprh), plazovi, reševanje, smučarske maže …	Varnost na smučišču, vrste terenskih oblik
Bloška pogrebna smučka, bloške ljudske smuči	Zasneževanje smučarskih prog, teptanje smučarskih prog	Ena stran angleško – slovenskih ustreznic
Ena stran nemško – slovenskih ustreznic	Preko 150 slovenskih in tujih virov ter literature	Andrej Terčelj in Roman Šturm med predstavitvijo slovarja 23. 2. 2012 (in sledijo še druge slike s te predstavitve)
Ljudmila Bokal	Oto Giacomelli	Aleš Guček je podaril v imenu smučarskih avtorjev Ljudmili Bokal relief bloškega smučarja
Milena Kordež