Skandinavski bog smučanja Ull je lebdel nad našimi smučinami že od pradavnine, kar je Brynjulfson upodobil v srednjem veku. | 
Domnevno je najdena najstarejša smučka na svetu v Rusiji na arheološkem najdišču VIS 1 (okoli 7.000 let pred našim štetjem). | 
V skalo vklesana podoba smučarja iz otoka Rødøy na Norveškem z različnimi letnicami v literaturi, po Norvežanu Gjessingu okoli 3.500 let pred našim štetjem. |
Številne skalne podobe smučarjev so bile najdene daleč pred začetkom našega štetja na Norveškem, Švedskem in v Rusiji. Na sliki ena takih iz Zalavruge v Rusiji. | 
Smučanje Telemark, imenovani po istoimenski pokrajini na Norveškem, je pognalo korenine po letu 1870. Na sliki prva znamka s podobo smučanja, ko jo je izdala Madžarska(!) leta 1925. | 
Alpska smučarska tehnika se je rodila leta 1896 v Avstriji, ko je Mathias Zdarsky izdal knjigo lilienfeldskega smučanja, ki ga je kasneje ob drugih izdajah knjige imenoval lilienfeldsko-alpsko smučanje. |
Plužna tehnika Zdarskega. | 
Avstrijec Hannes Schneider iz St. Antona je leta 1926 s plužno kristianijo utemeljil bolj živahno gibanje smučarja, kar je razvil celo v škarjasti zavoj (na sliki). | 
Smučarski asi, imenovani kanoni, so se postavljali s prečnimi skoki. Na sliki slovenski olimpijec iz leta 1936 Leo Baebler. |
Francoz, svetovni smučarski prvak v alpskem smučanja leta 1937 je povabil k sebi istega leta kralja slaloma iz 1935 Avstrijca Toni Seelosa ter prijatelja Paula Gignouxa, ki so na snegu izumili francosko vrtilno tehniko, z vrhunsko ruado (na sliki) za tekmovanja v salalomu na strmih pobočjih in za vrhunske smučarje. | 
Štiriperesna deteljica, po dva v socvetju, Švicarja Eugen Mathias in Giovanni Testa ter Avstrijca Kurt Reinl in Toni Ducia, so odkrili po letu 1935, ne da bi vedela en par za drugega tehniko nasprotnega sukanja ramen. Ptiči so zapeli prezgodaj, saje tehnika dobila veljavo šele leta 1955 na INTERSKI kongresu v Val d'Isèru. Smučarski odklon je bila velika novost. | 
Avstrijec prof. Stefan Kruckenhauser je leta 1955 na INTERSKI kongresu v francoskem Val d'Isèru uspel s tehniko nasprotnega sukanja ramen. Na sliki sam Kruck, kot smo mu rekli. |
Osnovni položaj tehnike nasprotnega sukanja ramen in položaj smučarja ob vbodu palice. | 
Slovenski učitelj smučanja Janez Šuster, ki je bil leta 1953 v Kruckenhauserjevei šoli smučanja v St. Christophu na Arlbergu je leta 1956 prikazal vrhunski položaj med paralelnim zavojem. | 
Graduated Length Method – GLM (metoda poučevanja s podaljševanje smuči), ki si jo je izmislil leta 1955 Clif Taylor (prva objava v članku) je zadovoljevala ne preveč ambiciozne smučarje, ki so vendarle smučali po manj zahtevnih smučarskih progah. Na sliki Clif Taylor na kratkih smučeh v odročenju zaradi boljšega ravnotežja. |
Stefan Kruckenhauser je s sodelavci leta 1958 izdal knjigo Wedeln (Hitro vijuganje) in istega leta Američan kanadskega porekla Doug Pffeifer knjigo Smučanje s Pffeiferjem. Primerjava Taylorja in Pffeiferja: Taylor z razširjenimi rokami zaradi ravnotežja, Pfeiffer, da se je videl položaj telesa. | 
Hitro vijuganje po Krucku iz leta 1958. | 
Nastavitev robnikov tehnike nasprotnega sukanja ramen, ki je vendarle povzročila stransko oddrsavanje smuči. |
Avstrijci s Kruckom so se leta 1966 spomnili nekaj posebnega, da bi bili nekaj posebnega in privabili turiste: široko razklenjene, odročene roke in močno naprej potisnjeni boki, ki so povzročali velike bolečine v hrbtu. Avstrijski demonstratorji šole smučanja so smučali celo s stezniki. Kakor je v petdesetih letih Kruck posnemal tehniko tekmovalcev, je ta njegova izmišljotina povzročila višek smučarskega alpskega l'art pour l'art - umetnosti zaradi umetnosti. Ko smo to tehniko doživeli z avstrijskim demonstratorjem leta 1966 na Voglu, smo jo na stranišču med praznjenjem mehurja poimenovali pisoarska. | 
Smučar s palicami na ramenih naj bi dobil občutek za položaj ramenske osi in kolkov tehnike nasprotnega sukanja ramen (1966). | 
Elegantno, a popolnoma neuporabno za uživanje prostočasnih smučarjev. |
Francoski 'novi zavoj', ki je nadomestil njihovo 'christianio leger'. Prvi je opisal tak zavoj Georges Joubert skupaj s prijateljem Jeanom Vuarnetom leta 1966, nato pa ga je v sezoni 1968769 delno povzela še francoska uradna šola smučanja iz Chamonixa v skladu z dogovorom poklicnih učiteljev smučanja leta 1968 v Zermattu. Na sliki tekmovalec Patrick Russel. | 
Patrick Russel prikazuje zavoj na grbini z gibanjem dol in iztegovanjem nog za prelomnico, da so smuči ohranile stih s snegom. Smučar ali tekmovalec sta v najnižjem položaju med razbremenitvijo z uvodnim zasukom, sukanjem zgornjega dela telesa v smeri novega zavoja, pomagala k hitrejši spremembi smeri smučanja. Ko je zavoj na grbini (avalement) našel svoje mesto v slovenski šoli smučanja, so celo strokovnjaki zmotno mislili, da je to bistvo novega učnega načrta. Ne, to je bil le način smučanja na valovitem, grbinastem terenu. Še vedno je bilo bistveno gibanje gor-dol in med gibanjem dol enakomerno potiskanje kolen in navznoter zavoja po gladkih smučiščih (1966-1969). | 
8. INTERSKI kongres 1968, Aspen, ZDA: vsi nastopajoči demonstratorji različnih držav so pokazali razliko med nastopi. Na sliki Američani v počep in nato iztegnitev do vzravnanih nog. |
8. INTERSKI: uvodni zasuk je bil vsem enoten pri paralelni tehniki (na sliki Švicarja). | 
8. INTERSKI: francoski učitelji smučanja so se nagibali navznoter zavoja in zunanjo ramo med zavojem močno potiskali naprej, malo manj kot pri vrtilni tehniki iz leta 1938. | 
8. INTERSKI: Italijana med vbodom palice, uvodni zasuk in vedno poudarek elegance. |
Zermatt 6. in 7. september 1968: Švicar Karl Gamma je sklical delovni sestanek predstavnikov poklicnih šol smučanja Evrope zaradi velikega razhajanja tehnike šol smučanja, da so se celo manj vešči turisti spraševali, pa kako učijo smučanja ti lipicanarji, saj se V Franciji učimo smučati na ta način, v Avstriji na popolnoma drug način, v Švici in Italiji zopet drugače … Vsi tekmovalci pa imajo skoraj do dlake enako tehniko, le z nekaj osebnega sloga, v malenkostih. Levo Gamma z večno pipo v ustih in zraven njega zamišljeni Avstrijec prof. Kruckenhauser, ki je trmoglavil oba dneva proti vsem drugim učiteljem, snovalcem učnih programov nacionalnih šol, ki so vendarle skušali najti osnovni dogovor poenotenja tehnike smučanja učiteljev smučanja po Evropi. | 
Zermatt, september 1968: levo Francoz Gaston Cathiard in nad njim Avstrijec dr. Franz Hoppichler, Kruckenhauserjev zet, ki mu je bilo kar malo nerodno, kaj je zagovarjal njegov tast, a je moral molčati, saj je bil Kruck avstrijski »šef«. Francozi so še vedno prikazovali delno vrtilno tehniko, vendar ne s pretiranim potiskanjem zunanje rame med zavoj naprej in pretiranim nagibanjem telesa navznoter zavoja. | 
Drugi dan posveta septembra 1968 v Zermattu se je Kruck odel v rdečo vetrovko, da bi še bolj poudaril svojo revolucionarnost, ki pa ni šla v korak z njegovo tradicionalnostjo miselnosti, na kar kažejo tudi njegovi smučarski čevlji, še vedno z vezalkami. |
Prof. Stefan Kruckenhauser ne samo, da ni hotel sprejeti nikakršnega sklepa drugih narodov septembra 1968 v Zermattu, je še bolj tiščal glavo v sneg, kar ga je kasneje stalo velikega poraza. Avstrijski učitelji smučanja so na INTERSKI kongresu leta 1971 januarja v Garmisch-Partenkirchnu pokazali tehniko smučanja na vseh vrstah terenskih oblik, ki se vlekla od plužnega do vključno do paralelnega zavoja: počep, sukanje, iztegnitev (Beugen – Drehen – Strecken). Ta način smučanja je bil težak, predvsem za starejše, gibalno in fizično manj vešče smučarje in je bilo bolj podobno mučenju kot uživanju v smučanju. | 
Avstrijski zavoj na grbini brez grbine (1971). | 
Avstrijsko hitro vijuganje, ko je gibal učitelj smučanja na terenu brez grbin kot človek-guma (1971). |
Avstrijska šola smučanja: edino enako kot pri drugih – uvodni zasuk (1971). | 
9. INTERSKI kongres, Garmisch-Partenkirchen, januar 1971: Švicar Karl Gamma je zahteval predstavitev in kratko obrazložitev tehnik nacionalnih šol smučanja s predstavitvijo bistvenih enakih likov. Nastop je bil javen, povezovalni in komentatorski mikrofon je prevzel Gamma. Nastop je bil javen, pred publiko in novinarji. Avstrijec prof. Stefa Kruckenhauser je doživel polom s svojo tehniko počep – sukanje – iztegovanje, saj sta njegova demonstratorja edina kot rdečo nit prikazovala to tehniko šole smučanja. Na sliki (z leve): Italijan, Američan, Lihtenštajnec, Jugoslovan (Slovenec, avtor tega prispevka, ko je še začasno nosil brke; moj nastop je komentiral Miro Dvoršak), Avstrijca in Nemca. Nastopili so v parih še Kanadčana, Japonca, Švicarja in Francoza. Najbolj zmedeni so bili Japonci, demonstratorja in komentator, saj niso vedli, kaj bi. Dotlej so namreč podobno kot je jajce jajcu prevzeli avstrijsko šolo smučanja, sedaj pa nekaj novega, čeprav so se z njo že seznanili in jo tudi prikazovali hkrati s prejšnjo tehniko. Odločili so se za staro šolo in celo oni zadrli Krucku nož v hrbet. Vsi po vrsti pa so uporabili tehniko počep – sukanje – iztegovanje za zavoj na grbini, tako kot se smuča po grbinah. | 
Mednarodno poenoten srednji položaj učitelja smučanja med smukom poševno na razklenjenih smučeh. Seveda brez Avstrijcev do leta 1975, ko so morali popustiti. |
Mednarodno poenoteno gibanje in položaj smučarja med paralelnim zavojem, le da so Francozi in nekateri kot Slovenci zunanjo ramo med zavojem potiskali do položaja pravokotno na vzdolžno os smuči ob zaključku zavoja, izhoda iz zavoja. Na sliki primer iz slovenske šole smučanja (Smučanje danes, 1969). | 
Ko so poklicni učitelji smučanja večinsko poenotili tehniko šole smučanja, so se dobili amaterski učitelji smučanja za en teden v Chamonixu konec aprila 1974 in se dogovorili, da bodo sledili profesionalcem, torej poti Karla Gamme. Na seminarju ni bilo Avstrijcev. | 
Učitelji smučanja so se 1. maja prebijali med seraki in razpokami z Aiguille du Midi preko Vallée Blanche do Mer de glace. Na sliki desno Nemec Arthur Kraus, predsednik Mednarodnega združenja amaterskih učiteljev smučanja in član FIS Podkomiteja za poučevanje smučanja. |
INTERSKI kongres v Garmisch-Partenkirchnu je leta 1971 postregel s celo vrsto načinov smučanja ali metodičnih prijemov s pomočjo različnih smučarskih orodij. Švicarji so poleg uradnega nastopa prikazali smučanje na monoski, tudi med slalomskimi vratci. Nekateri po svetu so to prevzeli kot posebnost, kot vodja žičnic na Voglu Lovro Sodja (na sliki). Nemci so alpsko šolo smučanja prikazali na alpskih smučeh in nato vso alpsko šolo še na smučeh za tek(!). Vse za promocijo teka na smučeh, saj so organizirali med kongresom celo množični tek na smučeh na 15 km, kjer je nastopila tudi cela vrsta demonstratorjev alpske tehnike smučanja večine držav. O Skandinavcih ni vredno izgubljati besed. Bili so celo tako navdušeni nad Slovencema, da so jim podarili tekaške maže in en par tekaških palic iz steklenih vlaken, saj je imel Guček palice iz pradavnine. Jugoslavijo (Slovenijo) sta v teku zastopala Miro Dvoršak in Aleš Guček. Američan Clif Taylor je prikazal GLM metodo, podobno tudi Nemec Martin Puchtler, slednji na podaljševanju na po obliki bolj okornih smučeh kot Taylor na elegantnih tankih krajših alpskih smučeh. | 
Avstrijec Horst Abraham, ki se je preselil leta 1971 iz Avstrije v ZDA, kjer je lažje izrazil svoje razmišljanje o poučevanju alpskega smučanja in napisal knjigo Turn to the left, ki so ga v Sloveniji prevedli enostavno Zavoj proti desni (april 1985). Vsebinsko je Abraham vpeljal novo razmišljanje, ne o tehniki smučanja, temveč načina razmišljanja o pedagogiki in metodiki poučevanja smučanja, seveda povezanega s poenostavljenim načinom smučanja. Abraham ni mislil na smučarski zavoj, temveč miselni premik v desno, namreč z leve možganske hemisfere v desno. Abraham je zagotovo s svojo knjigo sprožil velik možganski PREMIK učiteljev smučanja in drugih šolskih pedagogov, kdor ga je seveda prebral in hotel razumeti. | 
Nemec Fuzzi je med nastopi oblečen v klovna počel na snegu vragolije, saj je bil prvi akrobatski smučar (hot doger) v Evropi. Na sliki Fuzzijev zavoj, ki so ga Avstrijci preimenovali kasneje v Klammerjev zavoj. |
