Smucisca.net :: Poglej temo

JakaB · Objavljeno: Pet Feb 07, 2025 11:09 pm Naslov sporočila:

Drugi dan izleta po južnem delu Dolomitov je na vrsto prišlo tole smučišče. Najprej sem imel v načrtu v isti dan stlačiti še Passo Rolle, a sem potem hitro ugotovil, da je v San Martinu za vsaj en dan materiala - z veseljem pa bi tukaj smučal tudi dva dneva.

Čeprav sem se pripeljal z juga, nisem štartal na kabinki Fratazza, ampak sem raje podaljšal pet minut do nove kabinke Colbricon Express. Prva ima namreč precej neudobna parkirišča in je bolj senčna, druga pa je že zjutraj lepo osončena, parkingi so veliki in priročni, pa tudi gneče je bilo manj. Pripadajoča modra proga je bila tako dobra (rebrca, sonce, malo ljudi, ravno pravšnji naklon za ogrevanje (z dolžino in naklonom proga malo spominja na tisto dolgo modro na Kronplatzu)), da sem se na njej zadržal kar slabo uro, čeprav me je seveda že zelo mikalo raziskati preostanek smučišča. Tja od Colbricona vodita dve sedežnici, ki imata tri strmejše osojne proge (čudovit suh sneg, ne duha ne sluha o betonu ali ledu) in dve prisojni, eno strmejšo in eno modro, ki vodita do novejše kabinke s pripadajočo rdečo osojno progo (enaka zgodba, spet odličen suh sneg). Na tem mestu lahko izpostavim, da so rdeče proge na tem smučišču kar zelo temnordeče, če ne celo črne - verjetno jih na karti nočejo označiti s črno, da ne bi preveč strašili potencialnih obiskovalcev. No, ta kabinka pripelje do glavnega dela smučišča, kjer je nekaj položnejših prog (s prastarimi Grafferjevimi trosedežnicami), potem pa sledi še zgoraj omenjena proga v Fratazzo.

Okrog treh sem se usedel v avto in se odpeljal na drugo stran mesteca (par minut vožnje) do osamljene kabinke Col Verde, ob kateri teče čudovita modra proga, precej podobna tisti pod Colbriconom. Obrnjena je proti zahodu, tako da je bila še do 16.15 vsa osončena, kar sem tudi s pridom izkoristil, saj je bila podlaga zaradi majhnega števila smučarjev še vedno fenomenalna (lepo popeglan sren). Vse skupaj me je precej spominjalo na Misurino ali La Crusc, ki sta zaradi odmaknjenosti in zahodne lege ponavadi še pozno popoldne fenomenalni. Od zgornje postaje kabinke potem pelje še gondola na nekakšno razgledišče nad 2500 mnm, a gre za nesmučarsko stvar a la Sass Pordoi (našel sem zemljevid smučišča iz leta 1985, na katerem je sicer vrisana proga z vrha - sklepam, da je bil tu včasih precej večji ledenik, zaradi katerega je bila izvedljiva; zdaj je pobočje videti kot skalna stena).

Če bo kdo hodil sem, lahko kar priporočim svoj pristop: začetek na Colbriconu in zaključek na Col Verde. Poleg tega lahko potrdim opažanja iz prejšnjih postov izpred 14 (!) let, da gre za enega od bolj zastarelih smučišč v sistemu Dolomiti Superski, kar pa mene sploh ne moti - bolj sproščena tempo in atmosfera sta mi pravzaprav všeč. Gostinska ponudba je zelo dobra in precej ugodna (canederli oz. knedli za 13 EUR, kozarec gazirane vode 1 EUR). Gneče na smučišču ni bilo, določene proge so bile povsem prazne, na napravah ni bilo nobenega čakanja, kot prejšnji dan na Piancavallu pa so bili tudi tukaj predvsem Poljaki (nekaj je bilo tudi Čehov) - njihov delež je bil tako velik, da se precej časa nisem počutil, kot da sem v Italiji. Drugih tujcev praktično ni bilo. So si Poljaki (glede na cene pametno?) izbrali južni del Dolomitov za svoj, tako kot smo si Slovenci Kronplatz, Corvaro in Arabbo? Ali pa imajo le trenutno počitnice?

Passo Rolle sem si tako prihranil za tretji dan. Smučišče na prelazu je s cesto razdeljeno na dva dela - severni je precej neuporaben (eni še zame prepoložni in prekratki krožnički in ena sedežnica s preveč razgibanimi in za dolomitske razmere precej ozkimi progami (think Heiligenblut)), južni pa super. Ob glavni (spet zelo počasni, na celem Passu Rolle ni niti ene sodobne naprave) štirisedi so štiri prisojne proge z različnimi stopnjami težavnosti. Ljudi skoraj nič - tukaj po mojem tudi ob vikendih in med najbolj obiskanimi tedni ni gneče, vajb je podoben kot na Falzaregu. Je pa zabave tukaj dovolj le za kake tri, štiri ure, zato sem se že prejšnji dan odločil, da se popoldne premaknem na slabe pol ure oddaljene Alpe Lusia. Tukaj sem malo zamočil s kartami - San Martino in Passo Rolle sta pod eno karto, ki stane 67 EUR. OK, tukaj je vse jasno. Tudi za Alpe Lusia in Passo Rolle (ne pa San Martino!) obstaja skupna karta, in sicer karta Fiemme/Obereggen (69 EUR). Super, bom kupil to, sem si mislil, a pri tem spregledal dejstvo, da jo prodajajo samo v Bellamonteju (Alpe Lusia), ne pa tudi na Rolleju. Tam sem bil potem obsojen na nakup karte Dolomiti Superski za 83 EUR, da sem lahko uresničil svoj načrt. Verjetno bi bilo torej bolje, da bi se zjutraj odpeljal do Bellamonteja, odsmučal tam do dveh, pol treh, in zaključil na Rolleju, kjer so proge nedvomno ostale odlične do konca.

Kakor koli že, tudi popoldanska na Alpah Lusia (da ne delam ločenega posta) je bila odlična, čeprav je bilo na tem smučišču največ obiska od vseh štirih dni mojega raziskovanja (ja, prav ste uganili, spet Poljaki - čez palec 50 % avtomobilov na parkirišču in še kar nekaj avtobusov) in čeprav so bile proge na splošno v najslabšem stanju. Od enih do 16.15 (v tem delu Dolomitov je smuke žal konec bolj po avstrijskem času

) sem ravno uspel presmučati celo smučišče, s tem da sem se spet kar nekaj časa zadržal na odličnih modrih progah pod kabinko (tudi tu je bilo sonce do konca in bi verjetno bilo vsaj še pol ure).