| |
| Snežni topovi, Žirafe |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Katera znamka vam je najbolj všeč? |
| Techno alpin |
|
44% |
[ 51 ] |
| Lenko |
|
20% |
[ 23 ] |
| Gemini |
|
6% |
[ 7 ] |
| Krpan |
|
26% |
[ 30 ] |
| drugo |
|
2% |
[ 3 ] |
|
| Skupaj glasov : 114 |
|
| Avtor |
Sporočilo
|
| Leopold |
 Objavljeno: Čet Nov 17, 2005 11:55 am Naslov sporočila: |
 |
|
Smuča v kavbojkah
Pridružen/-a: Pon Okt 2005 12:28
Prispevkov: 1205
Kraj: Mengeš
|
| Na http://www.ropeways.net/ je članek o Izraelski firmi IDE, ki naj bi naredila nov snežni top, ki lahko izdeluje sneg pri katerikoli temperaturi, v velikih količinah in majhniš stroških. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| dalojee kooš |
| Objavljeno: Čet Nov 17, 2005 3:37 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Čet Sep 2005 13:09
Prispevkov: 457
|
| He, he sej že skos pravm da topovi sploh še niso zares razvit, šele zdej jih bodo začel ornk razvijat. Pa bodo lohk pr 10 stop dela ful dobr sneg itd. K se bodo Japonci not vmešal bo pa sploh bomba. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Čet Nov 17, 2005 4:35 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1897
|
| Leopold je napisal/a: | | Na http://www.ropeways.net/ je članek o Izraelski firmi IDE, ki naj bi naredila nov snežni top, ki lahko izdeluje sneg pri katerikoli temperaturi, v velikih količinah in majhniš stroških. |
No ja, več kot 5 KW/m3 snega ni ravno nekaj, kar bi se prijelo. To sploh ni kaka nova stvar. Strojev, ki proizvajajo sneg ali bolje rečeno leden zdrob je na trgu že kar precej in to že dolgo časa. Sneg izdelan z pomočjo tekočega dušika je npr. cenejši od tega, ki se ga da izdelat z strojem firme IDE.
Izdelava snega pri temperaturah nad lediščem že zelo, zelo dolgo ne povzroča nikakršnih tehničnih problemov. Prebiti se taka tehnologija ne more in se zagotovo še zelo dolgo ne bo mogla iz dveh vzrokov:
1. Sneg, ki ga izdelaš pri npr +20 oC se mora potem na tej temperaturi obdržati vsaj toliko časa, da se investicija povrne.
2. Tako izdelan sneg je preprosto predrag, da bi na dolgi rok povrnil investicijo. Zasnežitev slalomske proge na kak tak način stane vsaj 1 mio euro! Takega stroška ne prenesejo niti olimpijske igre ali svetovno prvenstvo. Pred leti so imeli Španci v Siera Nevadi na razpolago tudi tako tehnologijo, pa so vseeno odpovedali svetovno prvenstvo.
Precej let bo še preteklo, preden se bo sneg izdeloval kako drugače kot povsem konvencionalno. Napredek bo predvsem v boljših zmogljivostih v mejnih pogojih, nižanju cen opreme, ter nekaj malega v manjši porabi energije na enoto izdelanega snega.
@ Daloje kološ:
Se ti zdi, da so Japonci narod z nadpovprečnim številom izumov?
lp
Ledenko[/img] |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Špik |
| Objavljeno: Čet Nov 17, 2005 4:44 pm Naslov sporočila: |
|
|
Snemalec
Pridružen/-a: Pon Sep 2005 12:14
Prispevkov: 1022
|
| ledenko je napisal/a: | | To sploh ni kaka nova stvar. Strojev, ki proizvajajo sneg ali bolje rečeno leden zdrob je na trgu že kar precej in to že dolgo časa. Sneg izdelan z pomočjo tekočega dušika je npr. cenejši od tega, ki se ga da izdelat z strojem firme IDE. |
Res je, ena taka demonstracija je bila kake 8 let nazaj tudi na Bledu (sredi poletja). Mislim, da neka danska firma (belgijska, nizozemska?? - iz tistega konca nekje pač) je skupaj s Tehničnimi plini Jesenice (utekočinjen dušik) pripravila prikaz izdelave snega. Tako, da smo bili tudi v Sloveniji že nekaj časa nazaj deležni izdelave kompaktnega snega pri visokih temperaturah.
Pa še čisto mimogrede - mislim, da je bila v KrGori (ko so naredili nov poligon v Podkorenu) prva tekma svetovnega pokala izključno na umetnem snegu. Tako, da smo bili učasih kar napredni....
_________________
Sezona 2017/18 - 30x : 3x Sölden, Killington, 3x Lake Louise, Sunshine Village, 2x St. Moritz, Španov vrh, 4x Garmisch Partenkirchen, 3x Cortina d'Ampezzo, 2x Crans Montana, 2x Kvitfjell, 2x Åre, 2x KrG, 3x Vogel, Kanin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| dalojee kooš |
| Objavljeno: Pet Nov 18, 2005 12:03 am Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Čet Sep 2005 13:09
Prispevkov: 457
|
| Ledenko newem, če se temu tko reče, Japonci definitivno največ ljudi prestruktorirajo v razvojne, znanstvene in inovacijske kadre. Baje je bil v Tokiu v tistm zaprtm smučišču najboljši puhc, boljši od ameriškega narvnega. Do zdej pač ni blo potrebe po razvijnju topov, ki bi delau sneg pri 5 stop. zato jih tut niso tok razvil. Tko kt pr avtih sej korilne celice že dolg obstajajo, ampak na začetku so ble slabe in tut avti so bli bl neuporabni, zdej so pa zmer bl, pa bo glih tko še kr velik cajta pretekl da jih bomo začel aktivno uporablat, pač mamo še velik nafte (pa tut biznis je to). Tko je tut pr topih zdej so pač še vedno ugodne temperature, sam če se bo pa segrel bo pa tut razvoj naredu svoje. Bi pa že zdej prov pršu top, ki bi pr 1,2 stop delu sneg, to bi blo faj na jesen, ko je tm 0-2 stop. Je pa to še seveda dodatn strošek, ker je treba met še tekoči dušik in pa še več elektrike, da hladilno tekočino potiska po notranjosti topa, al pa kukr je pač nrjen. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Špik |
| Objavljeno: Pet Nov 18, 2005 2:40 am Naslov sporočila: |
|
|
Snemalec
Pridružen/-a: Pon Sep 2005 12:14
Prispevkov: 1022
|
| dalojee kooš je napisal/a: | | Bi pa že zdej prov pršu top, ki bi pr 1,2 stop delu sneg, to bi blo faj na jesen, ko je tm 0-2 stop. |
Pa še celoten teren smučišča bi moral hladit, ker bi se ti sneg prehitro stopil... Zemlja se čez poletja malce segreje... In dokler mamo še kaj minusa pozimi taki topovi sigurno ne bodo prišli v poštev, ker kot si sam ugotovil, dušik oz umetno ohlajanje sigurno več stane kot pa naraven minus. Mislim pa, da je bolj malo ljudi, ki bi za karto dali 3 do 4x več kot sedaj...
_________________
Sezona 2017/18 - 30x : 3x Sölden, Killington, 3x Lake Louise, Sunshine Village, 2x St. Moritz, Španov vrh, 4x Garmisch Partenkirchen, 3x Cortina d'Ampezzo, 2x Crans Montana, 2x Kvitfjell, 2x Åre, 2x KrG, 3x Vogel, Kanin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Pet Nov 18, 2005 8:21 am Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1897
|
| dalojee kooš je napisal/a: | | Ledenko newem, če se temu tko reče, Japonci definitivno največ ljudi prestruktorirajo v razvojne, znanstvene in inovacijske kadre. Baje je bil v Tokiu v tistm zaprtm smučišču najboljši puhc, boljši od ameriškega narvnega. Do zdej pač ni blo potrebe po razvijnju topov, ki bi delau sneg pri 5 stop. zato jih tut niso tok razvil. Tko kt pr avtih sej korilne celice že dolg obstajajo, ampak na začetku so ble slabe in tut avti so bli bl neuporabni, zdej so pa zmer bl, pa bo glih tko še kr velik cajta pretekl da jih bomo začel aktivno uporablat, pač mamo še velik nafte (pa tut biznis je to). Tko je tut pr topih zdej so pač še vedno ugodne temperature, sam če se bo pa segrel bo pa tut razvoj naredu svoje. Bi pa že zdej prov pršu top, ki bi pr 1,2 stop delu sneg, to bi blo faj na jesen, ko je tm 0-2 stop. Je pa to še seveda dodatn strošek, ker je treba met še tekoči dušik in pa še več elektrike, da hladilno tekočino potiska po notranjosti topa, al pa kukr je pač nrjen. |
V Tokiju in še marsikje po svetu imajo dvorane z smučarskimi progami, ki uporabljajo ameriško tehnologiji izdelave snega z visokotlačnimi topovi. Navadno to opremo izdela Francoska veja ameriške družbe York.
Japonci imajo izumov, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Večino njihovih inovacij ni nič drugega kot koristno uporabljeni izumi, ki so jih drugod po svetu izumljali, pa ne pretirano uporabljali. Pri tem najraje brskajo po nemških arhivih. Po drugi strani so Japonci izjemni inovatorji in jim gredo razne manjše izboljšave dobro od rok. Ravno zaradi tega so strah in trepet v avtomobilski in še kaki industriji.
V zasneževalni industriji Japoncev ni za pričakovat. Z proizvodnjo snežnih topov poizkušajo že več kot 15 let, vendar imajo podobno pičel uspeh kot pred leti g. Franci Stroj. Enostavno jim ne gre. Po drugi strani so serije, tovrstnih proizvodov tako majhne, da se Japoncem enostavno ne izplača zagnat mašinerije. Vsi snežni topovi so izdelani tako rekoč ročno. Delovna sila na Japonskem je precej dražja od evropske, ko prišteješ še prevoz spoznaš, da se račun nikakor ne izide. Izdelava velike serije, ki bi na primer zapolnjevala trg za nekaj let in bi finančno opravičila vložek v avtomatizacijo procesa izdelave topov bi bila za vsako firmo, ki bi to storila, finančni samomor. Tovrstne naprave se vsakoletno izboljšujejo. Te spremembe izgledajo majhne, toda ko primerjaš nov in pet let starejši produkt ene firme ti postane jasno kako hitro se zadeve razvijajo. Nekdo, ki bi izdelal preveč topov, bi torej imel po dveh letih kup stare tehnologije, ki je nihče več noče kupit. (Poglej si npr. TechnoAlpin Latemar M90 in ga primerjaj z M20, ali pa primerjaj domačega rdečega Krpana z Vego.) Edini, ki je precej obstal je Lenko, kar se mu menda že precej pozna na trgu. Najhitrejši je prav razvoj žiraf, ki bi bile najprimernejše za serijsko proizvodnjo z roboti. Trenutno firme, ki nekaj veljajo izdelujejo žirafe, ki kljub odličnim nukleatorjem ne potrebujejo ogrevanja. Pri tem uporabljajo metariale, ki ji lahko vidiš le še v vesolju.
lp
Ledenko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| baltic |
| Objavljeno: Sob Nov 19, 2005 10:59 am Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pon Sep 2005 13:00
Prispevkov: 641
Kraj: Kranj
|
| A obstaja sistem,da bi mel ratrak cisterno z par tisoč litri vode in top,bi se postavu in začel špricat,ko bi spraznu cisterno bi jo pa nanov šu natočit?Pa nabi blo treba nobenga cevovoda. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Sob Nov 19, 2005 8:41 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1897
|
| baltic je napisal/a: | | A obstaja sistem,da bi mel ratrak cisterno z par tisoč litri vode in top,bi se postavu in začel špricat,ko bi spraznu cisterno bi jo pa nanov šu natočit?Pa nabi blo treba nobenga cevovoda. |
Vsak spodoben propelerski top porabi povprečno okrog 15 000 litrov vode na uro.
Mislim, da si dobil odgovor.
lp
Ledenko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| RokR |
| Objavljeno: Sob Nov 19, 2005 9:00 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Čet Okt 2005 11:53
Prispevkov: 32
Kraj: Ljubljana
|
| baltic je napisal/a: | | A obstaja sistem,da bi mel ratrak cisterno z par tisoč litri vode in top,bi se postavu in začel špricat,ko bi spraznu cisterno bi jo pa nanov šu natočit?Pa nabi blo treba nobenga cevovoda. |
Kaj takega zaradi količine vode verjetno res ne more obstajati, sem pa na nekaterih tujih smučiščih (Kronplatz, Bad Kleinkirchheim) že videl ratrake, ki imajo za kabino nameščena po dva topova in jih potem zelo enostavno premikajo po smučišču. Nimajo pa seveda lastnega napajanja in vode, tako da so odvisni od priključkov. Ponavadi za take zadeve ponucajo kakšne bolj stare ratrake, ki jih za teptanje ne potrebujejo več. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Ned Nov 20, 2005 10:27 am Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1897
|
| RokR je napisal/a: | | baltic je napisal/a: | | A obstaja sistem,da bi mel ratrak cisterno z par tisoč litri vode in top,bi se postavu in začel špricat,ko bi spraznu cisterno bi jo pa nanov šu natočit?Pa nabi blo treba nobenga cevovoda. |
Kaj takega zaradi količine vode verjetno res ne more obstajati, sem pa na nekaterih tujih smučiščih (Kronplatz, Bad Kleinkirchheim) že videl ratrake, ki imajo za kabino nameščena po dva topova in jih potem zelo enostavno premikajo po smučišču. Nimajo pa seveda lastnega napajanja in vode, tako da so odvisni od priključkov. Ponavadi za take zadeve ponucajo kakšne bolj stare ratrake, ki jih za teptanje ne potrebujejo več. |
Včasih so bile konstrukcije topov take, da jih je bilo precej nerodno prenašat. Za rešitev tega problema so nekateri uporabili star teptalec kot transportno sredstvo, nekateri so šli tako daleč, da so top nataknili na posebej za to namenjenega goseničarja. Zaradi visoke cene se vse skupaj ni pretirano obneslo.
Večina novejših topov je enostavno prenosljivih. Pri tem prednjačijo ravno slovenski topovi, ki so za več kot 200 kg lažji od podobno zmogljive konkurence. Tu se najslabše obnese TechnoAlpin, pri katerem npr. kompleten M20 tehta malenkost pod 1000 kg, kar je več kot dve Vegi.
lp
Ledenko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| baltic |
| Objavljeno: Ned Nov 27, 2005 11:00 am Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pon Sep 2005 13:00
Prispevkov: 641
Kraj: Kranj
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| lenko |
| Objavljeno: Ned Nov 27, 2005 2:04 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pohorc
Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3131
|
neke bolse kvalitete dela kristale  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Ned Nov 27, 2005 3:34 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1897
|
To je navadno prodajanje megle!
Bilo naj bi nekaj takega:
Vodne mulekule imajo precej neurejeno polariteto, zato je taka voda trda, po besedah g.Lohnerja naj bi taka voda težko šla skozi šobe in se zaradi večje površinske napetosti slabše razpršila. Do tu mu dam nekako prav. V nadaljevanju ta gospod trdi, da njegova "piksna" pripomore k urejenosti naboja med mulekulami in z tem manjšanjem površinskega naboja. Posledično bi morale šobe bolje razpršiti vodne kapljice. Če bi bilo to res, bi se na zelo poceni način povečala zmogljivost topov. Ta "piksna" ni nič drugega kot navadna cev okrog katere je neprodušno navarjena še ena cev. Vmesni prostor naj bi bil napolnjen z posebnim plinom , ki naj bi deloval kot resonator in z kontra frekvenco zaradi trenja vode ob stene cevi manjšal notranjo napetost vode. Ta naprava naj bi bila ekvivalent močnim cobaltovim magnetom, ki ob manjših pretokih resnično pripomorejo k urejenosti vodnih mulekul. Tako npr. manjšajo nalaganje vodnega kamna na stene cevi..., toda pri topovih so vodni pretoki nekaj desetkrat preveliki za bilo kak rezultat. Najbolj smeh vzbujajoča je trditev o tvorbi naravnih kristalov snežink iz vodnih kapljic, kar naj bi ta zadevica omogočala.
Po mojih informacijah je ta gospod pred dvema letoma prodal veliko število teh šarlatanskih naprav Leitnerjevi firmi Snowstar, sedaj pa ga čakajo hudi časi. Obletavajo ga namreč razno razni odvetniki in terjajo povrnitev stroškov nabave in plačilo za zapravljen ugled firme. Verjetno bo pri Lohnerjevih v naslednjih letih še zelo veselo. Samo Snowstar terja vračilo več kot 80 000 eur z obrestmi plus plačilo nastale škode, pojavljajo pa se še drugi osmoljenci, ki bi tudi radi denar nazaj.
lp
Ledenko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| baltic |
| Objavljeno: Ned Nov 27, 2005 5:11 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pon Sep 2005 13:00
Prispevkov: 641
Kraj: Kranj
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
