Nalaganje fotografij na forum
Pomoč pogostih vprašanj  Pomoč pogostih vprašanj   Išči  Išči   Seznam članov  Seznam članov   Skupine uporabnikov  Skupine uporabnikov
 
Registriraj se  ::  Prijava Prijava za pregled zasebnih sporočil   
 
Kazalo po Smucisca.net forumu » Novice » Vlaganje v žičniško infastrukturo

Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran 1, 2, 3 ... 13, 14, 15  Naslednja
 Vlaganje v žičniško infastrukturo « Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » 
Ali naj država subvencionira gradnjo novih žičniških naprav?
Da
87%
 87%  [ 64 ]
Ne
12%
 12%  [ 9 ]
Skupaj glasov : 73
Avtor Sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sre Nov 13, 2019 9:14 pm    Naslov sporočila: Vlaganje v žičniško infastrukturo Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Danes je bil na MMC-ju en zanimiv članek o stanju slovenske žičniške panoge in primerjave z našimi sosedi.



Pogled na cenike za prihajajočo smučarsko sezono razkriva, da bomo spet smučali nekoliko dražje – tako doma kot v tujini, čeprav je tam še vedno precej bolj drago. A niti dražje vozovnice ne omogočajo (vse bolj) potrebnih naložb.

"Cene so se dvignile evro, dva, tako kot vsako leto, ni bilo nekih drastičnih podražitev," pojasnjuje Jure Babarović iz agencije Gradtur, ki je že vrsto let specializirana za ponudbe na belih strminah.

"V Sloveniji se cene dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle gibljejo okoli 35, v Italiji in Avstriji pa okoli 50 evrov. Pri tedenskih vozovnicah je najdražja Kranjska Gora, kjer 6-dnevna vozovnica stane 176 evrov, na drugih slovenskih smučiščih okoli 150 evrov, v Avstriji gre pa cena tja do 270, 300 evrov. Smuka v tujini je tako zagotovo okoli 30 do 40 odstotkov dražja," opiše.

V Kranjski Gori letos dnevna vozovnica za odrasle stane 35,50 evra, v sezoni 2014/2015 je stala 31 evrov, v sezoni 2010/2011 pa 29 evrov.

Kaj vse vključuje cena vozovnice?
Pogosto si ne predstavljamo, kaj vse vključuje smučarska vozovnica, pa poudarja nekdanji predsednik, danes pa strokovni svetovalec Združenja slovenskih žičničarjev Ernest Kovač.

"Vsak si misli, da je to pač neka vožnja do vrha hriba. Ampak to žičnico je treba postaviti. Sedežnica v Kranjski Gori stane od pet do šest milijonov, naložba v krožno-kabinsko žičnico na Pohorju je bila 12, 13 milijonov," opozori.

Drago je tudi zasneževanje s tehničnim snegom, ki je zaradi vse bolj zelenih zim vedno bolj potrebno. "En snežni top stane 40.000 evrov. En kubični meter snega stane okoli tri, štiri evre. Še bolj plastično: kilometer 30 metrov široke smučarske proge stane 20.000 evrov. Na primer Kranjsko Goro, Roglo, Krvavec stane zasneževanje 200.000 evrov na leto," našteva Kovač in opozarja, da s cenami vozovnic ne dosegajo čiste ekonomske cene.

"Najprej je treba odšteti 9,5 odstotka davka, ki je vključen v to ceno. Treba je narediti sneg, vključena je varnost – po zakonu moramo imeti na smučišču določeno število nadzornikov in reševalcev. Pa naložba v žičničarsko napravo, elektrika za njeno poganjanje je tudi draga. Nekdo mora napravo upravljati, treba je urejati proge. En teptalni stroj stane med 400.000 in 700.000 evri," nadaljuje.

"Pri nas najdražja vozovnica stane 35, v Švici pa 70 evrov ... ko kupujemo novo žičničarsko napravo, pa ta stane povsem enako. 500 ali 600 metrov dolga sedežnica stane štiri milijone evrov plus milijon evrov za gradbena dela - enako v Švici, enako v Avstriji. Amortizacija je enaka, prihodki pa so že zaradi cen vozovnic različni – njim se naložba veliko hitreje povrne," opozarja na primerjavo.

"Če primerjamo naše vozovnice s cenami v tujini, je še vedno kar velika razlika," poudarja. Pojasnjuje, da skušajo cene prilagajati kupni moči Slovencev, saj je na slovenskih smučiščih še vedno od 60 do 70 odstotkov domačih gostov. V večjih smučarskih centrih, kjer imajo tudi več nastanitvenih zmogljivosti, pa število tujih gostov sicer vse bolj raste.

300 evrov za družinski smučarski dan
Več Slovencev kot v Švici pa seveda smuča v Avstriji in Italiji, cene vozovnic pa rastejo tudi tam.

Po podatkih Gradtura je v Schladmingu v Avstriji v sezoni 2010/2011 dnevna vozovnica za odrasle stala 42 evrov, v sezoni 2014/2015 47 evrov, letos pa je treba zanjo odšteti 55,50 evra. Za smučišče Araba v italijanskih Dolomitih pa si te številke sledijo od 43 evrov pred desetletjem prek 46 do letošnjih 55 evrov.

"Že vrsto let opažamo, da si smučarijo lahko privoščijo tisti, ki so res dobro situirani. Že če z družino sedeš v avto in se odpelješ na neko slovensko smučišče, z manj kot 150, 200 evri ne prideš skozi. V Avstriji pa je številka sploh brutalna, če računamo še potne stroške in kosilo. Za štiričlansko družino z dvema 13-letnima otrokoma dnevni izlet brez prenočitve, recimo v Nassfeld, ne stane manj kot 300 evrov," pravi Babarović.

Zimske počitnice na snegu? Hitro nekaj tisočakov.
Kaj šele smučarske počitnice. "Če se odpravi en sam, še gre, za družinski proračun pa je to kar velik zalogaj. Četudi ne gre za nek hud luksuz, teden dni v štirizvezdičnem hotelu v Avstriji skupaj z vozovnicami hitro stane 3.000, 4.000 evrov," izračuna.

"Zadnje čase opažamo tudi, da ljudje rezervirajo namestitev v Sloveniji, ker je ceneje, potem pa se zapeljejo čez mejo, kjer so boljši smučarski tereni. V Kranjski Gori si, denimo, zelo blizu Trbiža, lahko greš tudi čez do Nassfelda, spiš pa vseeno na slovenski strani, kjer je tudi 40 odstotkov ceneje," dodaja.

Čeprav so smučišča vzhodno od nas denarnici veliko prijaznejša, se med slovenskimi gosti niso množično prijela. "V ponudbi smo imeli Jahorino v Bosni in Hercegovini, pa smo jo umaknili, saj ni bilo zanimanja, ker je do tja vseeno tudi po devet ur vožnje. Ne ponujamo več niti Banskega v Bolgariji, nihče se ni hotel voziti tako daleč. Čeprav je bilo cenovno res ugodno. Ne vem, ali so z evropskimi sredstvi vsa ta smučišča obnovili ali so poceni prišli tujci do njih. Bilo je nekaj povpraševanj, ampak ko so slišali, da morajo do tja v lastni režiji, so si premislili," pojasnjuje sogovornik.

Vsako leto pa imajo v agenciji na primer tudi kar nekaj srbskih strank, ki si se pritožujejo nad navitimi cenami na domačem Kopaoniku in si, običajno januarja, zaželijo predvsem naše Kranjske Gore.

Njihove stranke so predvsem družine, med najbolje prodajanimi destinacijami pa so pravzaprav tiste nam najbližje: "Gerlitzen, Katschberg ... ne vozijo se ravno na Tirolsko."
Družine s šoloobveznimi otroki se odločajo precej vnaprej, že zdaj je zmanjkalo zelo veliko stvari iz ponudb: "Nemogoče je dobiti prosti termin od 15. do 22. feburarja med zimskimi počitnicami v Avstriji."

Počasne žičnice, premalo sob
"Če primerjamo s tujino, je glavni hendikep Slovenije zagotovo infrastruktura," je prepričan sogovornik, ki ob tem omeni na primer izjemno počasno gondolo iz Bovca na Kanin in pomanjkanje namestitvenih zmogljivosti na Voglu.

Prepričan je, da bi bilo treba sistemsko rešiti vir financiranja za žičničarje, "tako kot so naredili v Avstriji, ali pa dobiti neka nepovratna sredstva". Kot mogočo rešitev omenja tudi obvezno participacijo lastnikov namestitev pri upravljavcih smučišč, ki bi potem v zameno dobili ugodnejše ali celo v nastanitvene pakete vključene smučarske vozovnice, s katerimi bi privabljali svoje goste.

Želje po državnih subvencijah
"V Sloveniji je, če gledamo samo iz obratovanja, večina centrov pozitivnih, problem pa so naložbe, zato pa imamo tako zastarelo žičniško infrastrukturo. Če bi država subvencionirala gradnjo naprav, bi bili centri v zelenih številkah, saj bi bila amortizacija toliko manjša in bi si lahko iz prostega denarnega toka pokrivali tudi te naložbe," je prepričan Ernest Kovač.

"V Italiji, v Dolomitih država gradnjo subvencionira od 10 do 90 odstotkov, odvisno od javnega interesa," dodaja sogovornik, ki poudarja, da so žičnice najbolj ekološka oblika nizkoogljične mobilnosti v gorskem svetu in so tudi posegi v prostor z žičnicami pogosto manjši, kot če se zgradi cesta.

V Sloveniji je bilo v železniškem prevozu lani prepeljanih 13,5 milijona potnikov, z žičnicami pa so jih prepeljali 18 milijonov: "In ravno zdaj se Slovenske železnice hvalijo, da bo država, ki je 100-odstotni lastnik, vložila več kot 100 milijonov evrov. In to samo v modernizacijo vlakov, ne v železniško infrastrukturo."

1 evro v žičnico, sedem drugam
Pravi, da so Avstrijci pred kratkim spet naredili študijo in izračunali, da se vsak evro na žičnici multiplicira krat 7,21 v druge dejavnosti – v hotele, restavracije, trgovine, smučarske šole ...

Nemci pa so izračunali, da vsako delovno mesto na žičnici pomeni 5,4 delovnega mesta v drugih dejavnostih. "V večini alpskih držav so zato naložbe v žičničarsko infrastrukturo subvencionirane. Pri nas za zdaj še niso, ampak delamo na tem," zatrjuje in dodaja, da se stvari počasi vendarle premikajo.

"Letos se je prvič zgodilo, da SID banka preko ministrstva za gospodarstvo ponuja posojila, ki so enaki amortizacijski stopnji. Zdaj je mogoče dobiti tudi 30-letno posojilo. Včasih pa so nam ga dali za največ 10 let, zato je pa šlo toliko centrov v stečaj, saj v desetih letih ne moreš tega odplačati."

Panoga upravljavcev smučišč in žičnic sicer obsega okoli 300 redno zaposlenih in dodatnih 700 sezonskih zaposlitev. Sprevodnik, strežnik, strojnik, vodja obratovanja, vzdrževalec, voznik teptalca ... "A vse težje je dobiti delavce. Ponudba delovnih mest je večja od povpraševanja. Ni dovolj samo izobrazba, treba je narediti tudi posamezne izpite, saj je naš poklic povezan z varnostjo. Delaš ob vsakem vremenu, ob koncih tedna. Plače so majhne, povprečna bruto plača je med 1.100 in 1.200 evri," opisuje trenutne razmere v panogi.

Smučanje dobiva družbo
Smučarski centri se vse pogosteje prestrukturirajo v gorske centre, prav zaradi multiplikativnih učinkov. "Ogromno lastnikov prevzema tudi hotele, gostinstva, kolesarske in adrenalinske parke ter smučarske šole pod svoje okrilje, saj so tam manjši vložki in večja dodana vrednost. Na sami smučarski vozovnici ne zaslužiš toliko, saj je velika naložba v to infrastrukturo," pojasnjuje Kovač.

"Mi smo v treh zimskih mesecih na račun smučarskih vozovnic zaslužili približno 25 milijonov evrov. In če pomnožimo to s sedem zaradi omenjenih multiplikativnih učinkov, dobimo 200 milijonov prihodkov v občinah, kjer so žičnice. To pa je kar velik denar, če pogledamo, da je cela Slovenija s turizmom zaslužila 2,5 milijarde evrov. Na račun žičnic se v treh letih ustvari skoraj 10 odstotkov prihodkov," naniza številke.

Pozimi je delovalo 42 centrov, 15 pa jih je bilo odprtih tudi čez poletje. In poletna sezona se vse bolj krepi: "Na leto prepeljemo približno poldrugi milijon smučarjev, lani poleti – od maja do oktobra – smo prepeljali 723.000, v enakem obdobju letos pa že 885.000 potnikov. Vogel na primer poleti naredi že več prevozov kot pozimi. Na Straži so avgusta s sedežnico peljali 28.000 ljudi, vsak četrti turist na Bledu se je peljal s tisto žičnico. V Bovcu se je z gondolo na Kanin peljal skoraj vsak drugi obiskovalec," Kovač opisuje prehod iz "belega" v "zeleno", ki je očitno vse bolj neizogiben.

VIR
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ce-primerjamo-s-tujino-je-glavni-hendikep-slovenije-zagotovo-infrastruktura/504762
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sob Nov 16, 2019 11:50 pm    Naslov sporočila: Črna gora, novo smučarsko središče Balkana? Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Za razliko od Slovenske države pa želi Črna gora v razvoj zimskega turizma investirati 140 milijonov evrov. Kar nekaj balkanskih držav(Srbija, Bolgarija...) je investiralo velike denarje v svoja smučarska središča, ki v marsičem prekašajo naša smučišča.
Spodaj je zanimiv članek iz SIOL-a.


Črna gora, novo smučarsko središče Balkana?

Bodo Kopaonik, Zlatibor, Bansko in druga smučišča na Balkanu dobila konkurenco v Črni gori?

Črna gora v zadnjih letih dosega odlične turistične številke, letno jih obišče že več kot dva milijona gostov, lani pa so v turizmu ustvarili že več kot milijardo evrov prihodkov. Toda večina turistične rasti je na obali, medtem ko se stanje na severu le počasi premika. A to naj bi se v nekaj letih spremenilo, v Črni gori namreč želijo postati tudi pomembna zimska destinacija, poroča spletni portal Deutsche Welle (DW).

Da bi zmanjšali razliko med razvitostjo juga in severa Črne gore, namerava črnogorska vlada v prihodnjih treh letih v razvoj zimskega turizma vložiti kar 140 milijonov evrov, naložba pa je usmerjena predvsem v gradnjo kar sedmih novih smučišč na severu države, piše DW.

Za zdaj je v Črni gori aktivnih šest smučarskih središč, med njimi je najnovejše smučišče Kolašin 1600, ki je zaživelo februarja letos. Do leta 2022 pa naj bi imeli skoraj 270 kilometrov smučarskih stez in 63 žičnic, je za DW povedal direktor državnega upravljavca smučišč Miloš Popović.
Črnogorski potni list v zameno za hotele

Ob tem se trudijo privabiti tudi vlagatelje iz tujine, ki bi v smučarskih središčih gradili turistične namestitve - tem država v zameno za investicije ponuja črnogorski potni list. "Interesa je veliko in raste iz dneva v dan," je zatrdil Popović, ki je prepričan, da se bodo lahko črnogorska smučišča postavila ob bok drugim bolj znanim smučarskim središčem na Balkanu, kot so srbska Kopaonik in Zlatibor ter Bansko in Rila v Bolgariji.

Nad ambicioznimi načrti države pa niso navdušeni vsi. Aleksandar Dragićević, gostinec iz Žabljaka v narodnem parku Durmitor, sicer pa član civilne iniciative za trajnostni razvoj Črne gore, je za DW izrazil prepričanje, da so z razvojem smučarskega turizma v Črni gori že zamudili vlak. "Takšni projekti bi bili upravičeni, če bi se jih lotili pred 25 leti," je dejal.

Smučišča, ki jim grozi kronično pomanjkanje snega

Dragićević je pojasnil, da z vidika podnebnih sprememb ni smiselno odpiranje novih smučišč na razmeroma nizkih nadmorskih višinah. "Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se je snežna sezona v povprečju skrajšala za 34 dni, večino novih smučišč pa načrtujejo na nadmorskih višinah med 1.600 in 1.700 metri, kjer je snega še manj," je opozoril. Ob tem je dodal, da se količina padavin ne zmanjšuje, le da se te zdaj pogosteje pojavljajo kot dež. "Dež pa stopi tudi umetni sneg," je poudaril.

VIR
https://siol.net/trendi/potovanja/crna-gora-novo-smucarsko-sredisce-balkana-video-511653
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Ned Jan 05, 2020 6:49 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-zadnjih-letih-prenehalo-obratovati-30-smucisc.html
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
winni
PrispevekObjavljeno: Čet Jan 09, 2020 12:26 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Išče plažo na smučišču
Išče plažo na smučišču

Pridružen/-a: Ned Mar 2013 19:37
Prispevkov: 145


Zakaj (in kako) bi reševali slovenska smučišča?

"V Italiji so žičnice celo nacionalizirali in država ves čas prispeva zraven, v Avstriji je pomagala regija Koroška, na Balkanu so vse financirale države, nas pa prepuščajo trgu in govorijo, da je naš problem, če se ne znamo znajti," obupujejo žičničarji.

Žalostna realnost slovenskih smučišč.
Visoke temperature letošnje zime so mnoga smučišča spravile na rob preživetja. Že lanska smučarska sezona je bila za slovenska smučarska središča ena slabših doslej, razlog je bil predvsem v prekratki in pretopli zimi, ki jim je povzročila visoke stroške zaradi umetnega zasneževanja. Enako je tudi letos.

"Mi ne bomo preživeli dlje kot te zime in mislim, da smo tik pred tem, da se bodo po tej zimi številna smučišča po tej zimi zaprla," je za MMC posvaril direktor smučišča Golte Mitja Terče in opozoril, da se je v zadnjem desetletju število članov Združenja žičničarjev Slovenije že skoraj prepolovilo.

Delovanje so opustili Sviščaki, Kalič, Ivarčko, Zelenica, Logarska dolina, Lovrenc na Pohorju ...

Topla zima smučiščem ne prizanaša
Brez (vsaj tehničnega) snega ni smuke
Žičničarjem jo je to zimo, še posebej v zadnjih dneh, prav v času božično-novoletnih praznikov, zagodla temperaturna inverzija. V dolini je bilo veliko hladneje kot v hribih, kjer ležijo smučišča. Za izdelavo tehničnega snega so bili tako primerni le posamezni dnevi.

"Kar bi mi potrebovali, so boljše črpalke, topovi in več vode - s tem bi lahko zasnežili tudi to zimo več prog in zagotovili boljšo smuko. Potrebovali bi skoraj dvakrat toliko topov, dvakrat močnejšo črpalko in še nekaj dodatne vode. Samo topovi in črpalka bi stali približno pol milijona evrov, dodatni viri vode pa še več," Terče odgovarja na vprašanje, kaj bi zanje predstavljalo "prvo pomoč" v dani situaciji.

Kaj so težave pri izdelovanju snega?
Zdaj imajo 35.000 kubičnih metrov vode, črpalko, ki zmore 45 litrov na sekundo in 16 topov, našteje in pojasni, zakaj to ne zadostuje. "Za zasnežitev povprečne smučarske proge v Sloveniji je potrebnih približno 10 topov. Ti morajo delovati tri do štiri dni, pogoj pa so negativne temperature. Kupi izdelanega snega se morajo najprej nekoliko odcediti, treba jih je predelati, odstojijo še kakšen dan, se jih raztegne, malo počaka, nato pa uredi s teptalnim strojem," opiše, kako je pri optimalnih pogojih normalni cikel za pripravo proge okoli pet dni.

Priprava proge s teptalnikom.
Če je čez dan toplo, pa se čas za pripravo proge podaljša, saj topovi lahko delujejo le ponoči oziroma v hladnejšem delu dneva: "Primena temperatura za zasneževanje je ob primerni vlagi minus tri stopinje Celzija. Večja kot je vlaga, manj je narejenega snega, saj top avtomatsko zmanjšuje količino vode, ki jo vbrizga v zrak."

Ko sneg sproti pobira ...
Ko je na smučišču tako toplo, ko je bilo zdaj, na primer +7 stopinj Celzija, na dan "pobere" kar pet centimetrov snega: "Če piha južni veter, je še slabše, če pade dež, pa sploh," opozarja sogovornik.

Žičničarji morajo najprej nadomestiti sneg, ki so ga izgubili, šele nato gredo lahko naprej. "Če bi imeli več topov, bi jih del lahko namenili za popravke, del pa za zasneževanje novih prog," ponazori težavo s prešibkim sistemom zasneževanja.

Na smuščiščih, ki ležijo na 1.500 nadmorske višine, kjer še raste trave in ni kamenja, je potrebnih 30 centimetrov kompaktnega snega za zadostitev minimuma za smuko.

Topli dnevi zato naredijo veliko škode. "Narediš ga 15 centimetrov, čez tri, štiri dni si spet tam, kjer si bil. Pa spet tri dni popravljaš in se vrtiš v začaranem krogu dodatnih stroškov in nezadovoljnih gostov, ker ni napredka," pravi Terče, ki dodaja, da so smučarji sicer precej razumevajoči.

Smučišče Golte leži na 1.500 metrih nadmorske višine.
Enkratno zasneževanje ene proge stane okoli 20.000 evrov, pravi prvi mož na Golteh, ki pa ob tem poudarja, da gre le za variabilen stošek.

"Sem ni všteto, da si moral kupiti top, da si ga nastavil, prestavil, spravil vodo na hrib, da pridejo delavci v nočnih izmenah, strojna dela s teptalniki. Potem so pa še omenjeni popravki proge," opozarja.

Obljubljenega zakona ni in ni
Ob tem pravi, da so se morajo na sončni strani Alp znajti predvsem sami. "V Furlaniji-Julijski krajini so žičnice celo nacionalizirali in država ves čas prispeva zraven, v Avstriji je pomagala regija Koroška, v Bosni, Srbiji in Črni gori je vse sfinancirala država, nas pa prepuščajo trgu in govorijo, da je naš problem, če se tam ne znamo znajti," poda primerjavo.

Že dolgo upajo na spremembo zakonodaje, ki jim je bila obljubljena. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žičniških napravah za prevoz oseb bi namreč med drugim omogočil sofinanciranje obratovanja in vzdrževanja žičniških naprav ter možnost določitev izvajanja izbirne gospodarske javne službe tudi s strani države. A očitno bodo čakali še nekaj časa:

ODGOVOR MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je zakon še vedno v medresorskem usklajevanju. Konec februarja ga nameravajo poslati šele v vladno obravnavo, kje je torej šele njegovo sprejetje.

Na ministrstvu za gospodarstvo so za MMC zatrdili, da so spremembo zakonodaje podprli. Priznavajo, da se težav slovenskih smučišč, ki nastajajo zaradi zelene zime in dotrajanosti naprav, zavedajo. Zagotavljajo, da se pospešeno trudijo poiskati potencialne izhode iz nastale situacije, ki bi v večji meri pomagali k izravnavi poslovanja ter posledično nadaljevanju delovnih in operativnih procesov smučišč. Ob tem pa poudarjajo, da se bodo gorski centri z žičniško infrastrukturo morali začeti usmerjati v 365-dnevni turizem, saj bodo le tako lahko uspešni.

Denar vsaj iz podnebnega sklada?
Žičničarji upajoč zrejo tudi v ministrstvo za okolje. Program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v letu 2020 je "težak" 184 milijonov evrov. Sredstva Sklada za podnebne spremembe so del proračuna, ki imajo namen prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Ena izmed postavk je pa tudi sofinanciranje programov odprave posledic naravnih nesreč.

Zaradi globalnega segrevanja se svet spreminja.
"Država bi morala iz podnebnega sklada nekaj nameniti tudi nam, ker mislim da je več kot očitno, da gre za posledico podnebnih sprememb. Nujno bi potrebovali subvencije za nakup opreme za kvalitetnejše zasneževanje. Morali bi subvencionirati nakupe topov, vodovode, hidrante, črpališča, jezer, ki služijo za to zasneževanje. To bi bilo nekako nujno za omilitev posledic. Morda bi se lahko tudi odrekli kakšni CO2 taksi za elektriko, vodarinam, ki jih plačujemo," razmišlja Terče.

A na to žičničarji očitno upajo zaman:

ODGOVOR MINSTRSTVA ZA OKOLJE
Kot kažejo podnebni scenariji za Slovenijo, bomo tudi v prihodnosti priča nadaljnji rasti povprečne letne temperature, predvsem pa bo v severnem in vzhodnem delu Slovenije temperatura zraka pozimi naraščala hitreje od letnega povprečja. Ob teh podatkih je jasno, da naložbe v slovenska smučišča ne predstavljajo ukrepa prilagajanja podnebnim spremembam, saj le povečujejo izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, ne pa odpornosti nanje.

Prav tako bi bilo treba oceniti naložbe z vidika ciljev na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Aktivnosti tehničnega zasneževanja predvidevajo nadaljnjo rast rabe energije in so s tem v nasprotju z cilji na področju energetske učinkovitosti. Vprašanje pa je tudi njihov vpliv na cilje s področja rabe naravnih virov in ohranjanja narave.

Ob upoštevanju tega "subvencije za nakup opreme za zasneževanje" ne izkazujejo prispevka k podnebnim ciljem in torej ne izpolnijo merila za umestitev v program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe.

Zakaj pa bi sploh reševali smučišča?
Ugodni krediti za gradnjo žičničarskih naprav sicer trenutno obstajajo. "Na SID banki se shemi reče Turizem 1, toda če ni subvencij, tudi tega kredita najverjetneje ne bo nihče vzel, saj ve, da ga ne bo mogel odplačati," Terče pravi, da je omenjena kreditna shema vsekakor prava pot, a za rešitev so potrebni še drugi koraki, ne samo odložitev problema za nekaj let.

Toda zakaj bi sploh reševali žičnice, če gre pravzaprav za zasebna podjetja? "Ker gre za osnovno infrastrukturo, ki omogoča prihodke tudi ostalim. Še nekajkrat toliko denarja se porabi naokrog - za hotele, apartmaje, v trgovinah, restavracijah, šolah smučanja, prodajalnah s športno opremo, na bencinskih črpalkah," odgovarja na naše vprašanje in spomni na to, kar se je zgodilo v Bovcu in Mariboru, ko je zastalo smučanje.

Vse toplejše podnebje posledice kaže tudi v alpskem smučanju. Organizatorji tekem za svetovni pokal v Mariboru imajo zadnja leta vse več težav pri pripravi smučišča. Foto: Reuters
Vse toplejše podnebje posledice kaže tudi v alpskem smučanju. Organizatorji tekem za svetovni pokal v Mariboru imajo zadnja leta vse več težav pri pripravi smučišča.

Kdo bo sicer prihajal pozimi?
Gorski centri sicer vse bolj krepijo poletne aktivnosti, kot so
gorsko kolesarjenje, pohodništvo, jadralno padalstvo, plezanje in povečujejo delež nesmučarskih obiskovalcev. Kljub temu pa smučarji v strukturi obiska slovenskih gorskih centrov še vedno predstavljajo 67 odstotkov vseh gostov.

Težave Kanina so močno vplivale na turizem v Bovcu.
"Gre tudi za delovna mesta drugih ljudi. Komu bodo sicer pozimi oddajali sobe? Gostilne ne bodo polne, šole smučanja ne bodo zaposlovale," pravi in hkrati opozarja, da država od njih - in od nanje vezanih dejavnosti - pobere vsaj za 100 milijonov evrov davkov.

"Verjetno bi jih še mnogo več, če bi se mi razvijali. Če bi bili moderna smučišča, bi država lahko računala na dvakrat toliko davkov. Ali pa se bo odločila, da to pač ni dejavnost, ki jo vidimo v tej državi in bomo raje na kmetijskih zemljiščih delali Avstrijcem lakirnice, mi bomo pa pri Avstrijcih smučali," zaključuje.

SKUPNI SESTANEK
Po neuradnih informacijah bodo predstavniki Združenja slovenskih žičničarjem že danes popoldne sedli za skupno mizo s gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, ga opozorili, da je situacija kritična in poskušali najti rešitev.

V tujini intervenirajo z javnimi sredstvi
V študiji gorskih centrov po Sloveniji, ki jo je lani naročilo ministrstvo za gospodarstvo, so sicer zbrali tudi primerjalne podatke v sosednjih regijah.

Za razvoj žičniške infrastrukture na avstrijskem Koroškem je ključna deželna družba za upravljanje naložb turistične infrastrukture v lasti dežele, finančna sredstva za namestitvene zmogljivosti gorskih centrov pa zagotavlja tudi KWF – deželni sklad za gospodarstvo.

V Italiji so na smučiščih Piancavallo , Forni di Sopra, Sauris, Ravascletto Zoncolan, Tarvisio/Trbiž in Sella Nevea – Kanin hoteli in koče ter ostale gospodarske dejavnosti ostale v matičnih zasebnih podjetjih, smučišča pa so bila združena v podjetje Promotur Spa v 100-odstotni lasti Furlanije-Julijske krajine.

S pomočjo proračunskih sredstev dežele, nekaj kreditov in minimalne podpore iz evropskih virov so v zadnjih 30 letih v navedenih šest smučišč vložili več kot 300 milijonov evrov, s čimer so v celoti posodobili naprave in smučišča skoraj povsem opremili s sistemi za tehnično zasneževanje.

Kopaonik je ob pomoči države znova zacvetel.
Srbija je leta 2006 je sprejela Zakon o javnih smučiščih, s katerim je smučišča in žičnice opredelila kot javno infrastrukturo, v namen izvajanja zakona pa je ustanovila še državno javno podjetje Skijališta Srbije. To upravlja s štirimi centri: Kopaonik, Zlatibor, Stara planina in Brezovica na Kosovu. V zadnjem desetletju so z vlaganjem proračunskih sredstev sistematično nadomeščali stare žičniške naprave z novimi, zgradili nove steze in kupili ustrezno opremo za vzdrževanje. Vsi smučarski centri so opremljeni s sistemi za tehnično zasneževanje.

Skijališta Srbije imajo v lasti izključno žičniške naprave, smučarske proge in reševalno službo, hotele, smučarske šole in podobne storitve pa razvija zasebni sektor. V zadnjih desetih letih je bilo v naložbe štirih gorskih centrov vloženih več kot 110 milijonov evrov.

Tina Hacler
9. januar 2020 ob 10:34
MMC RTV SLO
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lenko
PrispevekObjavljeno: Čet Jan 09, 2020 4:12 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pohorc
Pohorc

Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3117


Glede na to, kar se dogaja zadnje čase v državi, da se odprejo določeni problemi v medijih, nato malo akterji izsiljujejo preko medijev, nato pa se na hitro brez pompa zadeva sprejme. Podobno opažam zadnje čase v smučariji, kjer je vedno več teh člankov o subvencioniranju smučišč, tako da lahko rečem da je le vprašanje časa, da se bo nekaj spremenilo.
Suha zima je le voda na mlin vsem upraviteljem.
Ampak tako slabo mislim da jim ne gre, tudi če je trenutno 10 stopinj, je vlaga izjemno nizka, tam okoli 30%. Kot so nekateri že opazili, so stari nastreljani kupi ledeni, ampak ne za to ker bi delali moker sneg, ampak za to, ker nizka vlaga, negativna vlažna temperatura iz kupa vleče vlago na vrh snega, kjer zamrzne in se naredi izolacija kupa. Posledično je še po vrhovih Pohorja še vedno tista žalost od naravnega snega iz začetka decembra.
Takšna zima je le nauk vsem, da se naj ne zanašajo toliko na naraven sneg.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Pon Feb 24, 2020 8:36 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Prispevek iz Odmevov na tematiko letošnje slabe sezone in posledično možnega sofinanciranja žičniške infrastrukrure.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174673309
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
gapi202
PrispevekObjavljeno: Pet Apr 24, 2020 7:27 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča za mali srpan
Smuča za mali srpan

Pridružen/-a: Sre Mar 2010 22:08
Prispevkov: 2328


https://siol.net/sportal/rekreacija/odziv-slovenskih-zicnicarjev-brez-pomoci-drzave-ne-bomo-zmogli-523929

Mislim da bodo morali en korak narediti tudi žičničarji sami. Nujno bi morali doreči cenovno ugodno essv. In pripraviti čim več ljudi za nakup. Ne pa da je 150e dražja od Koroške in jo kupijo samo v klubih
_________________
10/11=12x
11/12=16x
12/13=17x
13/14=17x
14/15=23x
15/16=23x
16/17=62x
17/18=31x
18/19=34x
19/20=6xLesOrres,1x Katsci,2xKanin,5xkrgora,1xRudno, 3xStražaBled,4xMojstrana,2xStariVrh,1x Schladming,1xCerkno,
20/21=5xVogel2xMojstrana,3xSoriška,8xKr.gora, 3xKrvavec+15xturno
21/22=15xVogel,21x Kranjska Gora,1xstari vrh,1xkrvavec,3xKanin
22/23=21xVogel,17xKranjska Gora,1xKanin
23/24=1xVogel,2xKranjska Gora,1xKozji hrbet,1xMojstrana, 2xStari vrh
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lenko
PrispevekObjavljeno: Sob Dec 12, 2020 11:29 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pohorc
Pohorc

Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3117


Po Počivalškovem (minister za gospodarski razvoj in tehnologijo) obisku na občini Maribor, je bilo na veliko omenjen zakon o Pohorju, ki si po mojem počasi zasluži svojo temo in v naslednjem članku je omenjena ena svetla točka za slovensko smučarijo:

https://www.vecer.com/maribor/aktualno/minister-pocivalsek-po-sestanku-v-mariboru-moznosti-za-zakon-o-pohorju-so-zelo-realne-10229749

Ki pa je v bistvu povzetek sporočila za javnost s strani MOM:
https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=39805

Citiram:
Gospodarski minister je napovedal, da bo iz sredstev EU za podporo razvoja gorskih centrov v Sloveniji rezerviranih 50 milijonov evrov: "To je mogoče malo za vso Slovenijo, a vseeno pomemben znesek, ki ga bomo znali pametno naložiti v gorske centre po vsej državi. Še posebej lahko na ta sredstva računajo tam, kjer je vzpostavljeno dobro sodelovanje med deležniki, zato lahko na sorazmeren del sredstev računate tudi za projekte v okviru Strategije razvoja Pohorja."


Torej napoveduje 50 milijonov evrov iz sredstev EU, to upam da so nepovratna sredstva, ki bi omogočala vsaj pokriti del investicije vsaj desetim novim žičnicam po Sloveniji, ali pa eni na Kaninu. Seveda so še tukaj namestitve, zasneževanje, programi itd itd...
Zraven tega so še omenjene investicije na Pohorju, ki sem jih omenjal v eni drugi temi v sklopu zakona o Pohorju. Upam da so te žičnice izvzete iz te mase 50 milijonov evrov, da ostane čim več in da so žičnice iz zakona o Pohorju financirane v celoti s strani države.
Seznam planiranih investicij na Pohorju nekje v tem dokumentu:
http://www.mra.si/uploads/2/9/3/7/29371337/sprejeta_strategija_razvoja_pohorja_kon%C4%8Cna.pdf
Citiram:
Ukrepi:
• Zamenjava 3 žičniških naprav in izgradnja vmesne postaje pohorske vzpenjače na Mariborskem
Pohorju.
• Zamenjava 3 žičniških naprav na Rogli.
• Zamenjava 2 žičniških naprav na Kopah.
• Zamenjava 1 žičniške naprave in gradnja 1 žičniške naprave na Treh Kraljih.
• Rekonstrukcija 1 žičniške naprave in gradnja 2 novih žičniških naprav na Ribnici na Pohorju.
• Enotna smučarska vozovnica.


Citiram:
Podnebne spremembe in milejše zime Pohorju ne prizanašajo, zato je ureditev kvalitetnega tehničnega
zasneževanja nujno potrebna. Večina smučišč in tekaških prog na Pohorju ne dosega primerne
pokritosti z umetnim zasneževanjem. Ob gradnji novih žičniških naprav bo treba vzpostaviti tudi nove
proge.
Ukrepi:
• Ureditev dodatnega tehničnega zasneževanja na Mariborskem Pohorju.
• Ureditev dodatnega tehničnega zasneževanja na Rogli.
• Ureditev dodatnega tehničnega zasneževanja na Kopah.
• Ureditev novih smučarskih in tekaških prog, dodatnega in tehničnega zasneževanja na Ribnici
na Pohorju.
• Ureditev novih smučarskih prog dodatnega in tehničnega zasneževanja na Treh Kraljih.


Citiram:
Naziv projekta: Investicije v žičniško infrastrukturo
Strateški cilj: Pohorje – mednarodno priznana destinacija
Nosilci projekta: Upravljavci žičnic – nosilci turističnih storitev, Partnerstvo za
Pohorje, MGRT, MZI
Kratek opis: KKŽ Pesnik (Ribniško Pohorje).
Žičniška naprava Veliki vrh (Trije Kralji)
Sedežnica Radvanje (Mariborsko Pohorje).
6 sedežnica Mašinžaga (Rogla).
4 sedežnica Pahernik – Velika Kopa in 4 sedežnica Kopnik.
Časovni okvir: Začetek izvajanja del do 2025
Ocenjena vrednost: 22.100.000 evrov


No pa še drug seznam planiranih investicij v žičnice, zdaj ali se njihovi seznami ravno ne pokrivajo, ali so "šlampasto" napisani.


No na seznamu ni investicij v zasneževanje, kar kaže na to, da bi te investicije padle na pleča 50 milijonov s strani EU

Če je to vse financirano s strani države, pa so EU sredstva za ostale investicije imamo špekulacije kar bi lahko bilo zajeto?

Nekaj mojih:
-Vse omenjene investicije v zasneževanje na Pohorju, predvidena investicija cca. med 5 in 10 milijonov evrov. Sofinanciranje v višini 30-50% za naslov cevovodov, črpališč in akumulacij. Topovi v domeni smučišča.
-Gradnja sedežnice Jezerca na Krvavcu, sofinanciranje v višini 3 milijonov evrov
-Izgradnja akumulacijskega jezera na Krvavcu, sofinanciranje v višini 500 tisoč evrov
-Povečanje kapacitet zasneževanja na Krvavcu, sofinanciranje v višini 500 tisoč evrov, nakup topov v domeni smučišča
-Novogradnja kabinske žičnice na Vitranc v Kranjski Gori, sofinanciranje v višini 5 milijonov evrov
-Izgradnja napovedane akumulacije v Kranjski Gori, izgradnja novega črpališča, povečanje kapacitet zasneževanja, nakup topov v domeni smučišča sofinanciranje v višini 1 milijona evrov
-Sofinanciranje nove dostopne žičnice na Kanin sofinanciranje s strani EU v višini 10 milijonov evrov, zraven doda država 10 milijonov evrov, skupna investicija 30 milijonov evrov
-Izgradnja nove sedežnice na Cerknem, 4 sedežnica za dostop iz Tuškovega griča Sofinanciranje v višini 1,5 milijona evrov
-Povečanje kapacitet zasneževanja na Cerknem 500 tisoč evrov
-Smučišče 2864, se sofinancira v celoti s strani "zasebnika"
-Zatrnik, se sofinancira s strani EU sredstev, če jim le uspe urediti tisti haklc
Citiram:
Še posebej lahko na ta sredstva računajo tam, kjer je vzpostavljeno dobro sodelovanje med deležniki
, kar je pod vprašajem, če jim uspe urediti vse to. Drugače lahko računajo na nekaj sredstev. Recimo da 5 mil evrov
-Vogel, izgradnja sedežnice iz zadnjega Vogla, na neznano zgornjo postajo, ali morda Šija ali pa na obstoječo mesto. Sofinanciranje v višini 3 milijonov evrov.
-Vogel izgradnja zasneževalnega sistema 2 milijona evrov
-Namestitve odnesejo ostali delež sredstev, milijonček še razni programi, projekti itd.

Pa da vidimo, kaj bo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lenko
PrispevekObjavljeno: Sre Apr 14, 2021 7:49 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pohorc
Pohorc

Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3117


Počasi prihaja junij, čeprav je še zunaj precej zimsko vreme, nas ne loči več veliko do poletja. In s tem pride tudi tisti v prejšnjem mojem sporočilu omenjen razpis v višini 50 milijonov € za sofinanciranje žičnic. Sedaj je malo več znano, da vsekakor mojih želenih projektov ne bo mogoče financirati v celoti:

Citiram:
Prestrukturiranje in razvoj slovenskih gorskih centrov

višina razpisanih sredstev 50 milijonov evrov
Upravičenci: gorski centri
Namen: zagotovitev celoletnega dostopa do gorskih centrov in izvajanja turistične dejavnosti skozi celo leto
Upravičeni stroški: v usklajevanju
Izvajalec in predvidena objava: MGRT, junij 2021

Citirano s https://www.ozs.si/novice/razvojne-spodbude-v-letu-2021-60056ff52114e0627c496cb9

Če pogledamo okrepljen zapis, je razpis namenjen usmeritvi gorskih centrov na letni turizem, česar investicije mi niso preveč jasne kaj bi lahko bilo. Upam le, da v ta razpis ne pade kaninska žičnica, ker bi za takšno vsoto denarja uredili marsikatero drugo smučišče, ki prinese večje multiplikativne rezultate...

Sem pa našel še eno zanimivo Powerpoint predstavitev s strani ministrstva za gospodarstvo in razvoj na to temo evropskih nepovratnih in povratnih sredstev pomoči kjer je omenjeno sledeče:


Kjer je omenjen trajnostni turizem 356 dni na leto (!!!). To pomeni kaj, Kanin bo lahko obratoval za ene 80% več kot dosedaj, le 9 dni na leto pa bodo imeli probleme z vetrom in odstranjevanjem snega?

No šalo, v kateri je verjetno veliko resnice na stran, vidim lahko le 2 uspešni prijavi za infrastrukturo na smučiščih:
Gondola na Vitranc v Kranjski Gori
Nova dostopna gondola na Kanin

Ostali padalci načeloma odpadejo zaradi neizpolnjevanja kriterija za celoletni turizem, le kakšna Kobla oz. Čokl lahko vleti, ki pa po mojem mnenju ne bo uspešen s kandidiranjem. Zna pa še visoko kotirati gondolska žičnica Pesnik, v Ribnici na Pohorju, ampak nisem ravno prepričan da bo kaj resnega. Srčno upam pa, da Ratajev konzorcij preseneti.
Sedežnice in podobne po mojem laičnem mnenju odpadejo, ostale zadeve kar se tiče direktne infrastrukture na smučiščih prav tako.

Pa da vidimo kaj od teh špekulacij bo še veljalo ob objavljenem razpisu predvidoma junija, ko se tudi ponovno javim z novimi informacijami in analizo dogajanja.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
pj
PrispevekObjavljeno: Čet Apr 15, 2021 8:14 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Fura slalom med smrekami
Fura slalom med smrekami

Pridružen/-a: Pet Nov 2008 9:43
Prispevkov: 737
Kraj: Malo tu, malo tam

Naceloma bi rekel, da sedeznice se kako sodijo tudi v to. Konec koncev polovica (verjetno pa vec) bike parkov po svetu laufa na sedeznicah. In ce imas pozimi smucanje, poleti pa bike park, smo pa ze na tistih 356 dnevih (kolikor jim ima za javno upravo eno leto).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sob Jan 01, 2022 1:40 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Razpis za preoblikovanje gorskih centrov v višini 49 milijonov evrov je že objavljen.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


Za preoblikovanje gorskih centrov in nastanitvene zmogljivosti 49 milijonov evrov

Rok za oddajo vlog je 10. februar 2022

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo 49 milijonov evrov namenilo za razvoj večjih smučišč in gradnjo oziroma obnovo nastanitvenih kapacitet višje kakovosti. Rok za oddajo vlog na javnem razpisu je 10. februar 2022.

V sklopu A bo država podprla nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih. Predvidena so vlaganja v žičniško in drugo infrastrukturo za dejavnosti na prostem, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, z namenom dviga dodane vrednosti in vplivom na povečanje prihodkov turističnih destinacij in podjetij.

Večja smučišča na podlagi določb zakona o varnosti na smučiščih so Krvavec, Rogla, Vogel, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Golte, Kanin, Stari vrh, Soriška planina, Straža - Bled, Velika planina in Kope, Gače - Rog Črmošnjice, Ribniška koča, Macesnovec - Rateče, Družinski center Pokljuka, Viševnik - Pokljuka, Marela in Španov vrh.

Sklop B pa se nanaša na gradnjo ali obnovo nastanitvenih kapacitet višje kakovosti. Gre za hotele, motele, penzione in gostišča, ki bodo imeli po končani operaciji vsaj 152 nastanitvenih enot kategorije vsaj treh zvezdic, ter kampe in glampinge kategorije vsaj štirih zvezdic.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje energetsko in okoljsko učinkovitih in zeleno naravnanih operacij, nadgrajenih z uporabo sodobnih digitalnih orodij in rešitev. Operacije se bodo izvajale po celotni Sloveniji, navaja besedilo razpisa.

Načrtovana vrednost investicije brez DDV-ja mora znašati najmanj dva milijona evrov za sklop A in najmanj 500.000 evrov za sklop B. Operacija oz. investicija mora biti končana najpozneje do 10. novembra 2023.

Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, je približno 48,8 milijona evrov. Za sklop A je predvidenih 30 milijonov evrov, za sklop B pa nekaj več kot 18,8 milijona evrov. Gre za namenska sredstva iz virov React-EU.

VIR
https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/za-preoblikovanje-gorskih-centrov-in-nastanitvene-zmogljivosti-49-milijonov-evrov/606996


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Sob Jan 01, 2022 4:01 pm; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sob Jan 01, 2022 1:44 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Razpis za preoblikovanje gorskih centrov v višini 49 milijonov evrov je že objavljen.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


Za preoblikovanje gorskih centrov in nastanitvene zmogljivosti 49 milijonov evrov

Rok za oddajo vlog je 10. februar 2022

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo 49 milijonov evrov namenilo za razvoj večjih smučišč in gradnjo oziroma obnovo nastanitvenih kapacitet višje kakovosti. Rok za oddajo vlog na javnem razpisu je 10. februar 2022.

V sklopu A bo država podprla nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča za aktivni oddih. Predvidena so vlaganja v žičniško in drugo infrastrukturo za dejavnosti na prostem, ki niso vezane izključno na zimsko sezono, z namenom dviga dodane vrednosti in vplivom na povečanje prihodkov turističnih destinacij in podjetij.

Večja smučišča na podlagi določb zakona o varnosti na smučiščih so Krvavec, Rogla, Vogel, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, Golte, Kanin, Stari vrh, Soriška planina, Straža - Bled, Velika planina in Kope, Gače - Rog Črmošnjice, Ribniška koča, Macesnovec - Rateče, Družinski center Pokljuka, Viševnik - Pokljuka, Marela in Španov vrh.

Sklop B pa se nanaša na gradnjo ali obnovo nastanitvenih kapacitet višje kakovosti. Gre za hotele, motele, penzione in gostišča, ki bodo imeli po končani operaciji vsaj 152 nastanitvenih enot kategorije vsaj treh zvezdic, ter kampe in glampinge kategorije vsaj štirih zvezdic.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje energetsko in okoljsko učinkovitih in zeleno naravnanih operacij, nadgrajenih z uporabo sodobnih digitalnih orodij in rešitev. Operacije se bodo izvajale po celotni Sloveniji, navaja besedilo razpisa.

Načrtovana vrednost investicije brez DDV-ja mora znašati najmanj dva milijona evrov za sklop A in najmanj 500.000 evrov za sklop B. Operacija oz. investicija mora biti končana najpozneje do 10. novembra 2023.

Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, je približno 48,8 milijona evrov. Za sklop A je predvidenih 30 milijonov evrov, za sklop B pa nekaj več kot 18,8 milijona evrov. Gre za namenska sredstva iz virov React-EU.

VIR
https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/za-preoblikovanje-gorskih-centrov-in-nastanitvene-zmogljivosti-49-milijonov-evrov/606996
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sob Jan 01, 2022 1:49 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Pa še pogiji financiranja za posamezni sklop.

Citiram:
Upravičenci iz obeh sklopov lahko za predfinanciranje upravičenih stroškov podprte operacije uveljavljajo predplačilo v višini do največ 30 % vrednosti dodeljene državne pomoči. V sklopu A lahko sofinanciranje operacij sicer znaša do največ 80 % upravičenih stroškov oziroma do največ 8 milijonov evrov, v sklopu B pa lahko mikro, mala in srednje velika podjetja prejmejo do 20 % upravičenih stroškov, velika podjetja pa do 10 % upravičenih stroškov, a ne več kot 2 milijona evrov.
Vir
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
zima1
PrispevekObjavljeno: Sob Jan 01, 2022 4:29 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sezuva pancarje na sedežnici
Sezuva pancarje na sedežnici

Pridružen/-a: Sob Nov 2012 18:35
Prispevkov: 290


Mala smučišča pa zopet drugorazredni
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
gapi202
PrispevekObjavljeno: Sob Jan 01, 2022 5:03 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča za mali srpan
Smuča za mali srpan

Pridružen/-a: Sre Mar 2010 22:08
Prispevkov: 2328


Žal res, pa so prepotrebna za to da se vzgajajo nove generacije smučarjev.
_________________
10/11=12x
11/12=16x
12/13=17x
13/14=17x
14/15=23x
15/16=23x
16/17=62x
17/18=31x
18/19=34x
19/20=6xLesOrres,1x Katsci,2xKanin,5xkrgora,1xRudno, 3xStražaBled,4xMojstrana,2xStariVrh,1x Schladming,1xCerkno,
20/21=5xVogel2xMojstrana,3xSoriška,8xKr.gora, 3xKrvavec+15xturno
21/22=15xVogel,21x Kranjska Gora,1xstari vrh,1xkrvavec,3xKanin
22/23=21xVogel,17xKranjska Gora,1xKanin
23/24=1xVogel,2xKranjska Gora,1xKozji hrbet,1xMojstrana, 2xStari vrh
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran 1, 2, 3 ... 13, 14, 15  Naslednja Stran 1 od 15

Kazalo po Smucisca.net forumu » Novice » Vlaganje v žičniško infastrukturo
Pojdi na:  



Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 


© 2006-2014 - smucisca.net
Powered by phpBB