Prve stroje za Finžgarjevo delavnico je iz Amerike priskrbel njegov oče Rudolf Finžgar. Zgodbo o stroju, ki je izdelal na stotine smuči, znane pod znamko Elan, pa je Vladimir Vilman, kustos Tehniškega muzeja Slovenije opisal takole:

Leta 1922 se je Rudolf Finžgar, oče Rudija Finžgarja odpravil v Ameriko. Temu je seveda botrovala ekonomska potreba, želja in hotenje po boljšem življenju, ki si ga lahko izboriš le sam, če to resnično želiš. Nastanil se je pri svoji teti Mary Willer v New Yorku, kjer se je udinjal kot mizarski mojster pri različnih iskalcih kvalificirane delovne sile. Rastoča gospodarska kriza v 20-tih let 20. stoletja je redčila priložnosti za delo, tudi ali zlasti v Ameriki. Priložnostne mizarje naj bi nekateri delovodje izbrali tudi tako, da so preverjali njihove lesene škatle za orodje. Tisti mizarji in tesarji, ki so imeli orodje razmetano, dleta in skobliče pa tope so takoj odpadli.  Rudolf Finžgar nikoli, zato si je velikokrat izboril delo. V šestih letih dela v New Yorku je zaslužil dovolj denarja, da se je lahko vrnil domov in kupil hišo v Kropi, kamor se je preselila vsa družina. Kot poklicni mizar  si je opremil z novimi stroji, napravami in dodatnim orodjem tudi mizarsko delavnico, da so lažje, hitreje in varneje izdelovali razne mizarske izdelke široke potrošnje. Do danes se je ohranil kombinirani lesnobdelovalni mizarski stroj, ki je bil že tedaj srce delavnice. Z njim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, plovil,…. S tem strojem so delale, vsaj občasno, tri generacije družine Finžgar, oče Rudolf, sin Rudi in vnuk Blaž. Po zaslugi  Rudolfovega vnuka Blaža Finžgarja se je ohranil do danes. V Tehniškem muzeju Slovenije smo ga restavrirali. V primeru, da bi  nekdo podmazal ležaje in nabrusil rezila bi z lahkoto obratoval še kakšno desetletje.

Stroj, ki ga bo mogoče videti le še kot muzejski eksponat, je bil razstavljen na razstavi o tovarni Elan v Tehniškem muzeju Slovenije, v prihodnosti pa ga bo mogoče videti v nastajajočem tovarniškem muzeju blagovne znamke Elan v Begunjah na Gorenjskem.

Finžgarjeva mizarska kombinirka; foto: dokumentacija Elana

Dokončno restavriran stroj; foto: Jaka Blasutto

Naslovna fotografija: Rudi Finžgar; vir: Wikipedija

Pregled “bonbončkov” za dan žena 2018, po slovenskih smučiščih:

• Vogel: ob nakupu smučarske vozovnice vsem ženskam podarijo kupon za pijačo, ki ga boste lahko unovčile na eni izmed 6 sončnih teras na Voglu …več info.
• Velika Planina: brezplačno smučanje za vsa dekleta, ki jih pripeljejo fantje torej fantje plačajo vozovnico le zase, dekleta vozovnico prejmejo brezplačno, hkrati pa vsi pari sodelujejo tudi v nagradni igri za brezplačno prenočitev v koči Košutnik na Veliki planini…. več info.
• Rogla: brezplačna 3-urna smuka za vse polnoletne ženske … več info.
• Golte: brezplačna smučarska vozovnica za vse dame …več info.
• Kope: Mastercard® / Maestro® in portal 1nadan.si, podarjata vsem ženskam kar 1000 brezplačnih vozovnic za dnevno ali nočno smuko na smučišču Kope… več info.
• Mariborsko Pohorje: brezplačna dnevna smuka za vse predstavnice ženskega spola… več info.
• SC Cerkno: za vse ženske celodnevna smučarska vozovnica samo 8€, ter 50% popust na vstop v bazenski del Term Cerkno… več info.
• Kanin: znižana cena celodnevne smučarske vozovnice na 10€ (Cena velja samo za slovensko stran smučišča.) … več info.

Drage Dame vse najboljše in obilo smučarskih užitkov

Med lepimi in dobro urejenimi progami so tereni okrog Kranja in potekajo na trasah: Mavčiče – Breg – Orehek; Bitnje – Žabnica – Orehek; Kokrica; Predoslje; Planina – Hrastje; Nemilje; Njivica; Besnica. Tekaške proge ureja Zavod za šport Kranj. Proge so pripravljene za klasično tehniko in prosti slog, njihova uporaba pa je brezplačna.

Preizkusili smo odsek Mavčiče – Breg – Orehek

Proge so urejene za klasično tehniko in prosti slog

Fascinantni zimski pogledi se odpirajo na vse strani: na Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Škofjeloško in Polhograjsko hribovje

Da bi bile še bolj dinamične, so nekatere proge namenoma speljane pod mostički električnih drogov

Tečemo čez polja, travnike, mimo kozolcev in gozdov

Za glasbeno popotnico olimpijskih iger v Sarajevu pa je poskrbel Ansambel bratov Avsenik, ki je za YU ski pool  izdal glasbeno ploščo Gremo na olimpijado. Plošča je bila izdana pri Založbi obzorja Maribor. Na njej je 6 pesmi. Nekatere med njimi, kot so Halo, Sarajevo, Zmagovalcu v čast, Tekaška je garaška in Slalom polka imajo neposredno olimpijsko noto, namen celotnega izbora pesmi pa je bilo predvsem ustvarjanje olimpijskega vzdušja in navijaške podpore domačim tekmovalcem. Določene pesmi iz plošče, kot je Planica, Planica, so ponarodele in se kot stalne spremljevalke na različnih športnih dogodkih vrtijo in pojejo še danes.

Zimske olimpijske igre v Jugoslaviji so bile eden izmed zadnjih skupnih jugoslovanskih dogodkov in se jih drži grenak priokus, saj so se odvijale tik pred  razpadom države. Z vojno, ki je sledila, so namreč razpadle vse olimpijske vrednote o sožitju, medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu narodov.

Zadnja stran plošče Ansambla bratov Avsenik, Gremo na olimpiado

Članek je avtorsko zaščiten in je last portala smucisca.net. Vsakršno kopiranje celote ali njenih delov brez privoljenja avtorjev ni dovoljeno.

Vse to je seveda prineslo tudi nekaj hude krvi v smučarsko reprezentanco, kar je pričelo utesnjevati tudi Roka samega, kljub temu, da so mu morali perfekcionizem in inovativnost na progi priznati celo njegovi, trenerji. Zagotovo pa pri kreiranju Rokove mitološke podobe ni mogoče zaobiti njegove smrti, ki je bila prav takšna kot on, nenavadna, nenadna in lahko si dovolimo reči, celo poetična, saj ga je pri 27 letih k sebi vzelo morje. S tem je Rok postal smučarska ikona, zapisan v zgodovino, a hkrati ločen od svoje intimne podobe. Ta je bila, kot je poskušal prikazati scenarist gledališke predstave Rokova modrina, Boštjan Videmšek, precej drugačna od tistega, kar je v Roku videla javnost, za katero je bil Rok predvsem in v prvi vrsti smučar, ki je sprožal množične ovacije in Jugoslavijo postavil na smučarski zemljevid sveta. Rok je bil smučar za druge, medtem, ko ga Videmšek izriše predvsem kot filozofsko naravnano osebnost, krhko in pozorno, kot poeta, ki posluša Pankrte, kot otroka, ki bere Kanta in svoj notranji mir išče z meditacijo. Rok je bil torej predvsem človek in pravzaprav ena izmed tistih nesrečnih osebnosti, ko je ljubil smučanje do popolnosti, a ni vzdržal pritiska množic.

Čeprav je, kot se zdi iz nekaterih njegovih intervjujev, do navijačev čutil spoštovanje in določeno obvezo, pa vendar ni mogel iz sebe, saj je v smučanju ves čas videl višje cilje, ki so se mu zdeli pomembnejši od kolajn. Tako je bil nesrečno razpet med evforična čustva navijačev in svojo željo po doseganju popolnosti, do katere je lahko prišel le s svojim notranjim mirom. Zato pravzaprav ni čudno, da je enako kot smučanje, ljubil potapljanje in slednjič prav v morju našel svojo uteho.

Članek je avtorsko zaščiten in je last portala smucisca.net. Vsakršno kopiranje celote ali njenih delov brez privoljenja avtorjev ni dovoljeno.

Fotografija zgoraj: Plakat SNG za predstavo Rokova modrina
Fotografija spodaj: Nejc Saje

Lovorike, za katere so tekmovali, so se razlikovale od vasi do vasi. Tako so tekmovali za bot, pino, osovnk, lempe, v vasi Labinje pa za ‘kamat’ – pripravo za vprego konja.

Labn’sk kamat se je odvijal v 80. letih prejšnjega stoletja. Tekme so bile vedno pomemben družabni dogodek in so privabljale ljudi iz celotne doline in okoliških vasi. Ni bilo standardnega termina, saj je bila izpeljava dogodka odvisna predvsem od količine zapadlega snega.

Domačini so s pripravo proge za tekmo pričeli že teden dni prej. Teptali so jo s smučmi, da so jo dobro utrdili, drevesa in druge nevarne prepreke ob progi pa so zaščitili s senenimi kopicami. Za Labn’sk kamat so se pomerili moški iz vseh cerkljanskih vasi. Prve tekme so potekale še s štoparico, nato pa so si za merjenje časa organizatorji izposodili elektronsko uro.

Najboljši tekmovalci so dobili medalje, nekoč pa celo pomanjšane komate. Po vsaki tekmi se je kamat prenesel v lokal Skirca v Cerknem, kjer se je odvijala tudi smučarska zabava.

Po nekaj toplih in zelenih zimah, se je tradicija prirejanja tekem končala, za Labn’sk kamat pa se ne ve točno, kje je in kdo ga hrani.

Lovorika tekmovanja: Labns’k kamat, pod njim pa medalje

Za zaščito nevarnih odsekov na progi so namestili senene kopice

Vse potrebne priprave za tekmo so na progo znosili ročno

Tekmovalna proga

Sponzorski transparent

Bolj kot samo tekmovanje, so si domačini zapomnili izjemno dobro vzdušje na tekmah

Domačinom se zahvaljujemo za posredovane informacije.

Fotografije: arhiv domačinov

Članek je avtorsko zaščiten in je last portala smucisca.net. Vsakršno kopiranje celote ali njenih delov brez privoljenja avtorjev ni dovoljeno.

Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi ob besedi Planica dobil predvsem asociacijo na smučarske skoke. Ti so nedvomno pripomogli k njeni slavi, toda dolina pod Poncami – to prav zagotovo ve vsak zanesenjaški tekač na smučeh – je raj tudi za smučarske teke. Z izgradnjo sodobnega nordijskega centra tako Planica postaja tudi pomembno prizorišče za svetovno smučarsko tekaško elito, ki se malo pred začetkom 23. zimskih olimpijskih iger v Južni Koreji, prihaja pomerit v klasični tehniki: ženske v šprintu na 10km, moški pa v šprintu in na 15 km.

V letu 2018 bo Planica že drugič zapored organizatorka svetovnega pokala. Čeprav v kandidaturi za svetovno nordijsko prvenstvo 2021 z nemškim Oberstdorfom ter norveškim tekmecem Trondheimom, ni bila uspešna, pa organizatorji niso vrgli puške v koruzo. Z brezhibno izpeljavo svetovnega pokala v teku na smučeh nameravajo dokazati, da so sposobni organizirati tekmovanja na najvišjem nivoju, kar pomeni dobro popotnico za ponovno kandidaturo za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2023.

Tekma v sprintu

Sicer pa je Planica sinonim za odlično športno vzdušje. Za tekmovalke in tekmovalce, ki odhajajo na Olimpijske igre, bo to nedvomno ena izmed najpomembnejših preizkušenj, preden odidejo v Pjeongčang. Alpska klima in proge, ki se raztezajo na nadmorski višini med 800 in 1100 metri, so izziv tudi za tekmovalce, saj povečujejo težavnost tekmovanja. Prav gotovo bo prav Planica narekovala trend najuspešnejših na prihajajočih Olimpijskih igrah in držali bomo pesti, da bodo med njimi tudi slovenske športnice in športniki.

Hkrati s svetovnim pokalom v teku na smučeh, bo v Planici potekalo tekmovanje v smučarskih skokih. Ženske bodo nastopile v celinskem, moški pa v FIS pokalu. Da bo vzdušje zares popolno, bodo poskrbeli tudi številni dogodki v okviru Svetovnega dneva snega, kjer bodo predvsem za otroke potekale številne zimske športne aktivnosti.

Pridružite se navijačem, podprite tekmovalce in izkoristite krasen športni dan v dolini pod Poncami – marec, ko bodo letalnico bratov Gorišek zavzeli smučarski skakalci, je še daleč!

Ekipna tekma

Foto: Srdjan Živulović /BOBO

• Svetovni pokal v teku na smučeh
• Celinski pokal v smučarskih skokih za ženske
• FIS pokal v smučarskih skokih za moške
• Svetovni dan snega

Na tekmah svetovnega pokala v teku na smučeh se bo pomerila vsa tekaška smučarska elita. V soboto bo potekal sprint v klasični tehniki, v nedeljo pa bosta na sporedu tekmi na razdalji. Ženske bodo tekle na 10 km, moški pa na 15 km. Pestro bo tudi na skakalnicah, kjer bodo moški nastopili na FIS pokalu, ženske pa v celinskem pokalu. Obenem se Planica pridružuje številnim krajem po svetu, ki bodo med 20.1. in 21.1. obeležili Svetovni dan snega. V ta namen bodo potekale snežne aktivnosti za otroke, kot so smučarski skoki, tek na smučeh, deskanje, sankanje, hokej na snegu, tubing, različne igre in animacije.

Posamezna vstopnica na tekme za svetovno prvenstvo v smučarskih tekih stane 10 €, za otroke do 14. leta je vstop brezplačen, prav tako pa so brezplačni vsi ostali dogodki.

Foto: Ziga Zivulovic jr./BOBO

Smucisca.net ostaja osrednji slovenski portal za vse, kar je povezano s smučanjem: še naprej vas bomo seznanjali z aktualnimi dogodki in novostmi v smučariji, pisali bomo o zgodovini smučanja in spodbujali debate na živahnem smučarskem forumu. Z novim letom pa bomo poskrbeli tudi, da bo vsak mesec tematsko obarvan.

V januarju je na sporedu kar nekaj pomembnih smučarskih tekem. Navijalo se bo za Zlato lisico v Kranjski Gori, za svetovni pokal v tekih na planiških progah, za deskarje in deskarke na Rogli, za skakalke v Ljubnem. Prav zato smo se odločili, da bomo prvi mesec v letu 2018 posvetili smučarskim tekmovanjem. Lepe skoke, dobre rezultate in navijaško vzdušje bomo tako zabelili tudi s kakim ocvirkom iz zgodovine.

Bodite z nami še naprej, berite nas in obilo smučarskih radosti vam želimo tudi v letu 2018!

Foto: Ziga Zivulovic jr./BOBO