Ali so učitelji smučanja izumili nekaj novega in zakaj bi morali?

Napisal Aleš Guček dne 15.03.2011.

INTERSKI kongres, 19. po vrsti je bil od 15. do 22. januarja 2011 v St. Antonu na Arlbergu v Avstriji. Učitelji smučanja se zbirajo že od leta 1951 (Zürs, Avstrija), z namenom, da bi med seboj izmenjali izkušnje poučevanja in tehnike, občinstvu pa predstavili nacionalne šole smučanja. Prvotni namen se je v sedemdesetih letih sprevrgel v navaden »show«, ki naj bi privabil v različne države, zaradi cirkusantskih nastopov in neumnosti tehnike smučanja, čim več turistov. Ta izvrženost se je morala končati, saj so se učenci na različnih koncih Evrope in tudi Amerike učili popolnoma različnih gibanj, medtem ko so alpski tekmovalci po svetu smučali na enak način, le z nekaj malenkostnimi osebnimi dodatki. INTERSKI kongresi so od leta 1979 (Zao, Japonska) zopet težili k prvotnemu namenu in danes je druženje učiteljev smučanja namenjeno delavnicam, z javnimi nastopi demonstracijskih skupin paša za oči, s predavanji potrditev strokovnega dela ter na koncu še s sestanki vodstva INTERSKI ter skupščino načrtovanje prihodnosti poučevanja smučanja, povezanega s turizmom, položaja amaterskih učiteljev smučanja in vloga učiteljev smučanja na šolah in univerzah.

Težko pričakovano štiriletno obdobje med dvema kongresoma se je končno udejanilo. Preko 2000 uradnih delegatov iz 37 držav s prepoznavnimi oblačili je preplavilo svetovni razvpito smučarsko središče na Arlbergu, kjer je leta 1921 znameniti Hannes Schneider ustanovil arlberško šolo smučanja in je bil v bližnjem Zürsu prvi INTERSKI kongres leta 1951. Odprtje kongresa je letos potekalo po tipičnem avstrijskem vzorcu, ko so številni domači imenitniki političnega in smučarskega sveta z zanosom pozdravljali udeležence in goste. Predsednik INTERSKI Erich Melmer je imel običajni visokoleteči govor na nivoju podobnih besed, kot predsedniki Mednarodnega olimpijskega komiteja. Bivši skakalec svetovnega slovesa Hubert Neuper je v predavanju, ki je sledilo, z velikim zanosom in nabojem ljubezni do skakalnega športa, orisal svojo življenjsko pot. Kot mladenič z dvanajstimi leti ni mislil na uvrstitve na tekmovanjih, temveč le gojil pripadnost in veselje do skakanja. Šele v mladinskih vrstah je postalo pomembno, katero mesto bo zasedel, zato je vse posvetil čim boljšim dosežkom. S talentom in željami po uspehu je kronal svojo smučarsko kariero z osvojitvijo velikega kristalnega globusa in se vpisal med šampione z zlato olimpijsko kolajno, kakor so predstavili v uvodniku k predavanju. Nedeljski večer je privabil pod žaromete preko 5000 gledalcev, da bi napasli radovednost, kaj vse zmorejo učitelji smučanja vsega sveta na ciljni strmini znamenitega tekmovanja Arlbebg-Kandahar, ki sta ga leta 1928 v St. Antonu uvedla Anglež Sir Arnold Lunn in domačin Hannes Schneider. Slovensko delegacijo je na prizorišče privedel dr. Blaž Lešnik, predsednik Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS). Njegovi dve desni roki Matija Stegnar in Ivan Gruden sta ne samo ta večer, temveč ves teden neprestano skrbela, da slovenska četica ni trpela pomanjkanja in da ji je bilo bivanje čim lepše ter predvsem, da ne bi manjkali pri številnih dogodkih kongresa. Telefoni so jim neprestano brneli – vse za koordinacijo, za strokovni izkoristek druženja učiteljev smučanja in posredno za zaslužek mobilnih operaterjev. Praskanje smuči po snegu in prašenje Skupine posameznih držav so po abecednem redu skušale dokazati, da so najboljše, za kar bi se osebno težko odločil na osnovi prikazanega znanja in obvladovanja tehnike v spreminjajočih se različnih formacijah med vsakim spustom. Robniki so prepevali pesmi zavojev po izjemno trdem smučišču, ki ga je povzročil dež prejšnjih dni in nato padec temperatur pod ničlo. Nastrgani sneg se je po prikazih nekaj skupin prašil izpod smuči med zareznimi zavoji alpskih smučarjev, sedečih in invalidov z nadkolensko amputacijo, deskarjev in smučarjev telemarka. Težko bi opisal, kaj vse smo doživeli in videli in raje zahvaljujoč razvoju računalniške tehnike, lenobno prepuščam vtise bralcem z ogledom nastopov na naslovu http://www.youtube.com/watch?v=4gUJf28YGmo&playnext=1&list=PL6F57AF70E4EF47BF. ZUTS si je zadal nalogo, da bi iz »povprečja popolnih predstav« udeleženk na vsak način izstopal na številnih področjih smučanja, kar je Slovencem vsekakor uspelo in so bili zelo prepoznavni na smučišču, delavnicah, predavanju in na ulicah. Arhitekt – oblikovalec in dolgoletni vodilni demonstrator ZUTS Sandi Murovec je najprej zasnoval oblačila, ki so vzbudila vso pozornost z udarnim dvopomenskim napisom na črno-belih oblačilih. Licence to kill (licenca za ubijanje) s dopolnilom, ki ga je brati Licence to skill (licenca za znanje). Slovenian Skiing Agents z manjšim napisom so v živo nakazali, da gre za glasnike odkrivanja nečesa, skritega v koreografiji Sandija Murovca, ki je vodil naše demonstratorje na vseh javnih nastopih na tem kongresu. Tirolci kot Tirolci niso ukrepali tudi na večkratne pozive napovedovalcu za občinstvo, da bo slovenski ambasador na kongresu Bojan Križaj nastopil v slovenski skupini učiteljev smučarjev ob spremljavi Avsenikove Golice. Edino Avstrijci so na koncu vijugali po taktu dunajskega valčka, vsi drugi ob mednarodni moderni glasbi. Tako je Križaj, čeprav še danes dobro znan tudi v St. Antonu, »anonimno« vijugal v odlični zarezni tehniki nekaj več metrov pred skupino, čeprav je svojo tekmovalno pot začel in končal na smučeh brez poudarjenega stranskega loka. Seveda Tirolci niso želeli pokazati svoje nerodnosti, da kljub številnim avstrijskim alpskim šampionom s številnimi olimpijskimi in kolajnami s svetovnih prvenstev, niso znali spraviti na smuči nobenega bivšega tekmovalca. Napovedovalec je naslednji večer ob nastopu napovedal Križaja, ki pa ni smučal zaradi drugih obveznosti ambasadorja. Vrhunec slovenskega javnega nastopa je bil v ponedeljek zvečer, ko so se zopet zvrstile skupine držav. Danci so prijetno presenetili s spustom, ki je mejil na samomor pred občinstvom, saj so v drugem delu strmine zarezno drveli preko 80 km na uro eden z enega roba smučišča, drugi z drugega in se križali v veleslalomskih zavojih z vsega okoli dva metra razmaka. Presenetili so tudi Madžari, ki so z odličnim smučanjem v gosti gruči prašili sneg v Tirolih. Murovec je na čelu popeljal svojo šestčlansko vrsto v prvem spustu s prikazom šopka različnih vrst zavojev z oddaljevanjem drug od drugega, v zasledovalni, v senčni in paralelni formaciji do izteka ciljne arene, ko so se vsi hkrati zaustavili kot vkopani, kot pri doskoku telovadca po preskoku konja. V drugem spustu so presenetili s smučanjem s hitrim vijuganjem v tehniki nasprotnega sukanja ramen iz petdesetih let, nato v dolgih zavojih istega sloga. Med učitelji smučanja za ograjo v izteku je završalo, saj so takoj opazili, da ne smučajo na zareznih smučeh, temveč na »sulicah«. Kljub zmrznjenim ploščam in nastrganemu snegu so vodili smuči brez prekomernega stranskega oddrsavanja. Kot v posmeh Avstrijcem, predvsem pa Arlberžanom so zaključi zadnji del spusta s tehniko razbremenjevanja navzdol in iztegovanja nog med zavojem na gladkem terenu, kar so Avstrijci popolnoma zgrešili v svoji šoli smučanja prof. Stefana Kruckenhauserja iz St. Christofa v bližini St. Antona v drugi polovici šestdesetih. Tak način smučanja je bil sicer zelo primeren za smučanje po grbinastem smučišču in nekdaj jarkastih tekmovalnih progah. A samo tam. Tretji nastop Slovencev se je začel ob spremljavi filmske glasbe na temo Jamesa Bonda. Nenadoma je počil strel in zadnji smučar je padel v sneg, zadet od strela iz pištole. Glasba, strel, padel je drugi in tako zapovrstjo vseh šest, vsi oblečeni v večerne obleke junaka akcijskih filmov z nepogrešljivim metuljčkom. Obrnili so zapestja, v katerih so držali papirnate vrečke, da so se pokazale roke, ki so držale narisane pištole na vrečkah in jih zagnali med navdušeno občinstvo. Ponosno smo sprejemali čestitke od delegatov in gledalcev in doživeli vzklike občudovanja, ko smo po končani predstavi ob točilnem pultu na prostem dvignili v šopek kozarce s kuhanim vinom in z vzklikanjem hooooo-ruk, James – James Bond nazdravili našim junakom. Ni čudno, da so bila naša smučarska oblačila z napisom Licence to skill, Slovenian skiing agents zelo iskana. Potrebno je bilo zelo paziti nanje, da ne bi za nedoločen čas zamenjala lastnika. Za zeleno mizo Številna srečanja vodij držav udeleženk in vodstva INTERSKI niso bila ravno nežna. Tam je zastopal barve dr. Blaž Lešnik, ki se je moral boriti skupaj z dekanom Fakultete za šport dr. Milanom Žvanom proti čudni ideji Nemcev, Belgijcev in Francozov o pretoku delovne sile učiteljev smučanja po združeni Evropi. Učitelji bi morali opraviti poseben Eurotest, ponovitev že opravljenih izpitov za strokovni naziv v vsaki državi, če bi želeli začasno zapustiti svojo državo in učiti smučanje drugod. Žvan je na srečo vključen v komisijo v Bruslju, ki pripravlja evropsko direktivo v zvezi učiteljev smučanja. Lešnik je s pravico glasovanja zastopal slovenske barve za volitve vodstva INTERSKI, ki jo bo naslednji mandat zopet vodil Avstrijec Erich Melmer ter napeto glasovanje za izbor prireditelja naslednjega kongresa čez štiri leta. Najprej so predstavili svojo kandidaturo v ponče oblečeni Argentinci s propagandnim filmom, ki je prikazal najjužnejše mesto na zemlji - Ushuaia na Ognjeni zemlji z bližnjim smučiščem in naravnimi lepotami. Finci so povabili januarja v Levi, ki je skoraj na koncu belih puščav na severu, ko lahko januarja temperature dosežejo tudi preko -30oC, sonce pa je le na poletnih razglednicah. Nekaj kozarčkov piva pa zagotavlja, da plačnik zagotovo postane lastnik lokala po plačilu računa. Bolgari so imeli predavanje razvoja žičnic z vsemi podatki v njihovem središču Bansko in zgolj to. Glasovanje: Argentina 27 glasov, Finska 7 in Bolgarija 3. Nasvidenje in SMUK! leta 2015 v Argentini! Dr. Matej Supej je predstavil temo biomehanike v imenu soavtorjev dr. Blaža Lešnika in dr. Milana Žvana. Vsi so učitelji smučanja in predavatelji na Fakulteti za šport. Presenetljiva mladost predavatelja, specialista področja biomehanike smučanja, je takoj zaprla usta še večjim nejevernežem. Namesto visoko leteče akademske ravni je enostavno, a utemeljeno z meritvami, razložil način smučanja in delovanje sil na smuči med zareznim smučanjem. Misli avtorjev je podkrepil s slovenskim razvojem zareznih smuči tovarne ELAN od inž. Andreja Robiča do inž. Jurija Franka (ni znani tekmovalec) ter sodelavca Pavleta Škofica. Vse je presenetil, ko je po kratkem filmu iz vreče, podobne za prenašanje kitare, potegnil Frankovo najnovejšo zarezno zložljivo nastavljivo smučko (ZNS, zebra, nosorog, slon !?). Zaslužil si je dolgotrajen aplavz preko 1500 poslušalcev, ki so v gruči navalili po zadnjih Supejevih besedah k njemu, da bi se dotaknili smučke, jo pobožali in se vprašali, ali je res vse rečeno in načrtovano v prihodnost. Bele delavnice Vsakodnevne številne delavnice so za strokovnjake in sodelovanje prispevale k uspešnemu druženju učiteljev smučanja. Tam je bilo na »suhi« predstavitvi do dela na snegu videti in ali slišati marsikaj. Japonec je prisilno osrečeval poslušalce z zgodovino avstrijskega poučevanja in tehnike smučanja, kar je zaključil z »bandzai« jodlanjem. Nekateri so dolgovezili v dvorani po več kot pol ure. Norvežani so telemark za začetnike začeli s poučevanjem alpskega smučanja in šele nato, kot pri nas učence, poučevali o položaju smučarja s čepom in zunanjo smučko potisnjeno naprej. Pa prav Norvežani, ki so tako nasprotovali začetku alpskega smučanja v plužni tehniki v Avstriji živečega Mathiasa Zdarskega (1896), sta povedala naš mladi telemarkist Miha Grilj in demonstrator Robert Aleš. Na delavnicah so se zopet izkazali Slovenci, ko je vsak na teoretičnem delu porabil največ sedem minut. Smučanja se učimo s smučanjem, zato so vse povabili na sneg. Boštjan Božič je odprl temo o sodelovanju med demonstratorji in vrhunskimi alpskimi tekmovalci, ki so jo pripravili poleg predavatelja še Sandi Murovec in Miha Verdnik. Nina Bednarik je prvič nastopila v vlogi »netekmovalke«, nekdanje olimpijke, s smučanjem prostega sloga v smučarskih parkih. Pomagal ji je Aleš Špan. Jure Gmajnar se je lotil težav, kako naj deskar premaga strah pred spoznavanjem te razmeroma mlade smučarske discipline. Če je bloški smučar uporabil kolec za oporo in ravnotežje, zakaj ne bi deskar začel prva drsenja s kolcem. Andrej Černe se je pojavil v obleki in smučarsko opremo Edmunda Čibeja iz začetkov športnega smučanja na Slovenskem v začetku 1890-ih let na Predmeji. Slikali so ga v dvorani in na snegu kot filmsko zvezdo pred podelitvijo oskarja, le da je imel pod nogami smučarsko podlago namesto značilne rdeče preproge. Revolucionarno tehnologijo protez za smučarje in smučanje telesno oviranih oseb z nadkolensko protezo je predstavil Vid Baruca z demonstratorjem Zvonetom Petkom. Običajno tovrstni smučarji vijugajo po snegu s pomočjo smučarskih palic s smučicami namesto krpljic. Petek je naročil ameriško protezo XT9, ki pa ni omogočala ustreznega upogiba kolena za smučanje. Zmago Vidrih, inženir ortotike in protetike, je razvil s Petkom upogljivo kovinsko koleno, katero omogoča tudi krožno gibanje kolen, ki je potrebno za alpsko smučanje, posebno na zareznih smučeh. Pri celoviti možnosti smučanja s kasneje patentirano protezo so še sodelovali prof. dr. Jože Duhovnik s strojne fakultete, prof. dr. Milan Žvan in asist. prof. Blaž Lešnik in za metodiko poučevanja učitelj smučanja Vid Baruca. Protezo proizvaja slovensko podjetje ART-LEG in je zelo iskana po svetu. Za zaključek se seveda ni zgodilo nič novega v tehniki alpskega smučanja, kot bi mediji pričakovali - smučanje po krivinah smuči ali po »trepalnicah«. Velik korak pa je bil narejen na področju pedagogike in metodike smučanja, vse za lažje napredovanje smučarjev. Slovenski knjigi v angleščini avtorjev dr. Rada Pišota, dr. Mateja Supeja in Američana Rona Kippa »Skiing is a Game« (smučanje je igra, poučevanje smučanja otrok) ter uradni učni načrt slovenske šole smučanja dr. Blaža Lešnika in dr. Milana Žvana »A Turn to move« (v slovenščini Naše smučine) sta bili v nekaj minutah razprodani, saj so jih vzeli s seboj premalo, ker niso pričakovali takšnega zanimanja. Če primerjam nastop Slovencev na INTERSKI kongresu letos v St. Antonu in moj zadnji nastop leta 1979 na Japonskem, ugotavljam, da so dobili naši številni učitelji smučanja vabila iz tujine, nas pa so spraševali, če malo lažem, če imamo še kaj slivovke. Aleš Guček – Smuček upokojeni (m)učitelj smučanja Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja. Objavljeno tudi na spletni strani Klub Polet, www.polet.si. Vsebino članka avtor brezplačno prispeva za objavo na strani www.smucisca.net.

Ambasador slovenske delegacije in nekdanja alpska smučarska zvezda Bojan Križaj (spredaj) je urezal smučino pred demonstratorsko skupino ZUTS na INTERSKI kongresu v St. Antonu. Slovenski smučarski agenti Jamesa Bonda med nočno smuko pred 5000 gledalci. Vodilna učitelja smučanja, ki sta odgovorna za program in šolo smučanja v Sloveniji, dr. Blaž Lešnik, levo (predsednik ZUTS in vodja slovenske delegacije v St. Antonu) in dr. Milan Žvan (dekan Fakultete za šport in delegat bruseljske komisije za pretok delovne sile učiteljev smučanja). Dr. Matej Supej o biomehaniki in predstavitvi smučke ZNS (zarezna nastavljiva smučka ali delovno zebra nosorog slon) inž. Jurija Franka. Zvone Petek s protezo vrhunsko smuča v zarezni tehniki kot smučarji brez gibalnih ovir tik pred spustom. Zvone Petek zna zarezati zavoj, kot ne bi imel proteze. Nemci so pokazali, kako vaditi sedečega smučarja osnovnega ravnotežja s pomočjo vrvnega povodca. Kandidati za naslednji INTERSKI kongres Argentinci so namesto volilnega golaža postregli s svojim značilnim asadom. Slovenski James Bondi med odmevnim nastopom, oblečeni, kot se šika. Slovenski James Bondi so darilne vrečke zalučali med navdušene gledalce. Na vrečki je vidna Bondova znana pištola. Vedno v ozadju medijev, a s posebnim delom slovenske organizacijske logistike na INTERSKI kongresih: Ivan Gruden, vodja referata ZUTS (levo) in bivši odličen smučarski skakalec s poletom preko 190 m v Planici Matija Stegnar, sekretar ZUTS. Uradni slovenski amabsador delegacije učiteljev smučanja na INTERSKIju v St. Antonu Bojan Križaj (v ospredju), ki mu sledijo slovenski demonstratorji z vodjo Sandijem Murovcem – Murijem, prvi v vrsti. Sandi Murovec, arhitekt oblikovalec in poklicni učitelj smučanja je bil aktiven demonstrator na INTERSKI kongresih od leta 1991 naprej. Prvak med vsemi, saj je demonstriral šolo smučanja že na šestih svetovnih prireditvah. Muri je zasnoval vse nastope alpskega smučanja Slovencev na letošnjem kongresu. Poleg tega je njegova celostna grafična podoba s tiskanimi izdajami, oblikovanje oblačil in nastopi s prikazi zarezne tehnike, razvoja alpske tehnike od leta 1968 naprej na sulicah ter koreografija smučanja slovenskih James Bondov. Na sliki njegov sokolski strogi pogled, da zmrzne kri v žilah, če si v njegovi skupini in smučaš ... Bojan Križaj s šopkom izkušenih (nežen izraz za starejše) učiteljev smučanja o INTERSKI kongresu. Švicarji so Norvežanom pokazali, da telemark način smučanja ni le domena severnjakov. Finci presenetljivo dobro obvladajo zarezno tehniko, čeprav jo vadijo največ daleč na severu v Leviju, kjer januarja težko temperature dosežejo od –30oC proti ničli in je sonce takrat le na razglednicah. Francozi med oporo na spodnjo smučko (zadnji smučar), razbremenitvijo navzgor in vodenjem zareznega zavoja. Nemci so se odločili, da bodo smučali v formaciji, s tem da se bosta ločeni skupinici z enega in drugega roba smučišča na sredini smučišča srečali, včasih skoraj z dotikom s smučmi med srečanjem. Najbolj usklajen nastop je imel Izrael, saj edini predstavnik ni imel težav s sledenjem kolegov. Slovenska alpska demonstratorska vrsta si je oddahnila, ko jim je Sandi Murovec – Muri končno dovolil počitek. Na celodnevnem treningu niso imeli časa niti pojesti grižljaja. Ukrajinec je bil veliki konkurent Izraelcu. Vendarle pogumen začetek. Spodnja postaja dvovrvne kabinske krožne žičnice v St. Antonu na Galzig proizvajalca Doppelmayerja, ki se najprej vzpne kot krožno dvigalo in šele nato utiri proti prvemu stebru. Samo postaja je stala skoraj toliko kot preostali del žičnice. Prestiž, ni kaj! Avstrijci so kot domačini imeli časovno dolg nastop s prikazi smučanja po starem alpskih tehnik, zareznega smučanja, smučanja vojaških gornikov in alpske tekmovalne tehnike (na sliki). Slovenski suličarji, ki so nastopili pod reflektorji. Kljub temu so Francozi takoj po nekaj zavojih prvi opazili, da smučajo na 30 let starih smučeh, seveda z ustrezno tehniko. Deskar Andrej Černe je pospremil delavnico slovenskih deskarjev s podobo Edmunda Čibeja, ki je na norveških smučkah vijugal po letu 1890 v Trnovskem gozdu. Čibej in Černe z enim kolcem, deskarji začno učiti s pomočjo enega kolca ravno tako. Edmund Čibej – Andrej Černe je bil ta dan najbolj iskani fotografski model. Stari in novi predsednik INTERSKIja Erich Melmer (levo) in vodja argentinskega zastopstva Martin Bacer – oba zadovoljna, ker bo naslednji kongres leta 2015 v Argentini, na samem najjužnejšem naseljneem delu zemlje - v Ushuaiji. Gručasta formacija Madžarov je prašila nočno sceno demonstracijskega pobočja. Argentinci so v pončih virtuelno po satantonski pampi zganjali govedo in divje konje, da bi jih privedli na arlberško estancijo. San Marino je dokazal, da sploh ni žepna državica, saj so z množičnim nastopom in kakovostjo smučanja dokazali nasprotno. Opazno vlogo je med temi demonstratorji odigral tržaški Slovenec. Črnogorci pod vodstvom skupine Aleša Lavriča nastopili kar v nemških barvah. Posledica njihove valute – mark? Sandi Murovec – Muri spredaj in v zasledovalni formaciji njegovi varovanci so dokazali, da je možno razvedrilno smučati v zarezni tehniki z močnejšo obremenitvijo notranje smučke. Številčna delegacija iz Slovenije ni bila izletniška, saj so udeleženci pokrivali različna področja, od odborniških v mednarodnih institucijah učiteljev smučanja do delavnic različnih smučarskih zvrsti do demonstracijskih nastopov, predavanj itd. Konec kongresa INTERSKI, a slovenski pečat ostaja, saj je vse mesto bilo in bo ostalo prelepljeno s slovensko celostno podobo ZUTSa. Konec dober, vse dobro!