Avtor: Aleš Guček, napisano dne: 06.02.2014.
 | Norveškim dojenčki so se »rodili« s smučkami na nogah ali so jim sojenice položile smučke v zibko. Smučanje je namreč norveški narodni šport, ki so ga gojili moški in otroci, kralji, plemstvo, bogataši in reveži, poznali prostočasno, vojaško, lovsko in tekmovalno smučanje, na smučeh raziskovali bele puščave Grenlandije, Antarktike in Arktike, ponesli znanje smučanja po letu 1860 v ZDA, Avstralijo od konca 19. stoletja po Evropi … |
|
Čast organizacije zimskih olimpijskih iger jih je doletela šele leta 1952, ko so bile igre v Oslu. Prvič so prižgali olimpijski ogenj za zimske igre v skromni koči Sondreja Norheima v kraju Øvrebø nad Morgedalom v pokrajini Telemark. Znameniti telemark smučar in skakalec je dobil še enkrat posthumno vse priznanje.
V Jugoslaviji je prišlo do zapleta med vodstvom smučarske organizacije in Jugoslovanskim olimpijskim odborom, ker niso upoštevali dobrih rezultatov skakalcev in alpskih smučarjev ter dovolili nastopiti le dvema skakalcema Janezu Poldi in Karlu Klančniku ter dvema alpincema Tinetu Muleju in Janku Štefetu.
Število gledalcev je dokazalo, da je smučanje res norveški narodni šport, ker se je zbralo na tekmi slaloma 15.000 ljubiteljev smučanja, na skokih na Holmenollnu nad Oslom pa neverjetnih 150.000.
Avstrijsko-nemški-francoski primat v alpskem smučanju sta načela Norvežan Stein Eriksen z zmago v veleslalomu in Italijan Zeno Colo v smuku.
Smučarski teki so doživeli neverjeten dogodek. Tradicionalisti iz Skandinavije so končno dovolili, da so ženske nastopile prvič na olimpijskih igrah v smučarskem teku. Finka Lydia Videman je zmagala v edini ženski disciplini 10 kilometrov, od naših sta nastopili Birkova in Angela Kordež. Če so alpske tekmovalke lahklo nastopile že od prvih iger leta 1936 s programom alpskih disciplin, so tekačice prišle na vrsto šele leta 1952. Še hujša diskriminacija je bila storjena s strani okostenele Mednarodne smučarske zveze in mastodontov Mednarodnega olimpijskega komiteja, ker bodo skakalke prvič nastopile na zimskih olimpijskih igrah letos (2014) v Sočiju.
Aleš Guček
Plakat iz leta 1952. |
Olav Bjaaland, norveški polarni raziskovalec je ob pomoči fantiča leta 1952 prižgal prvo zimsko olimpijsko baklo v koči Sondreja Norheima v Øvrebøju, Telemark. | 
Enoprostorska koča z ognjiščem, brez vetrolova, kjer so spali, se preoblačili, se razmnoževali, kuhali in jedli. Bivališče Sondreja Norheima danes. Latrina je nekaj stran od domovanja. | 
Egil Nansen, vnuk znamenitega deda Fridtjofa, ki je na smučeh s spremljevalci leta 1888 prečil Grenladnijo, je bil eden od nosilcev olimpijske bakle na okoli 300 km dolgi poti od Øvrebøja do Osla. | 
Olimpijska bakla iz leta 1952 v Olimpijskem muzeju v Lillehammerju na Norveškem. | 
Tekmovalci so sami mazali smuči brez serviserjev kot danes. Na sliki norveški skakalci so bilki veliki specialisti za mazanje smuči (Oslo, 1952). | 
Avstrijec Sepp Bradl-Buwi, prvi, ki je preskočil 100 metrov (101,5 m, Planica, 1936) je na olimpijski tekmi padel (Oslo, 1952). | 
Norvežan Stein Eriksen je presenetil ves svet, kar je premagal v veleslalomu najboljše Avstrijce (oslo, 1952). Po svetovnem prvenstvu leta 1954 v švedskem Åreju je bil prvi v veleslalomu, slalomu in alpski kombinaciji. Po teh uspehih se je izselil v ZDA in tam odprl poklicno šolo smučanja in za denar navduševal gledalce z akrobatskimi veščinami na smučeh. | 
Italijan Zeno Colo (Abetone, Italija) je zmagal v smuku (Oslo, 1952). | 
Smuk na olimpijskih igrah v Oslu leta 1952 je bil zelo nevaren. Tekmovalec je zlomil med tekmo palico. | 
Američanka Andrea Mead-Lawrence je vse presenetila z zmago v slalomu in veleslalomu (Oslo, 1952). | |
Če imate vprašanje v zvezi z zgodovino smučanja, ga lahko tukaj zastavite avtorju tega in drugih prispevkov o zgodovini smučanja na smucisca.net. | |
