Avtor: Aleš Guček, napisano dne: 21.01.2011.
 | Borut Batagelj, prvi doktor zgodovine smučanja v Sloveniji, je pripravil razstavo z naslovom Zima v prostorih Zgodovinskega arhiva v Celju. Odprtje razstave je bilo na prvi zimski dan 21. 12. 2010, ki jo je z nagovorom predstavil številnim obiskovalcem direktor arhiva mag. Bojan Cvelfar. Med druščino je bilo presenetljivo veliko število mladih, ki jih zanima preteklost zimskega življenja Celja in okolice. Podnaslov razstave Od strahu k veselju je dalo slutiti, da je starka zima bila nekoč velika nadloga in osovražena med prebivalstvom, saj je prinesla s seboj težko prevozne poti, mraz zunaj, pretnja s smrtjo. Zima je po drugi strani prinesla nov način življenja in kakor piše avtor razstave v uvodu lepo oblikovanega kataloga |
|
V družbi na Slovenskem so se namreč na prehodu iz 19. v 20. stoletja začeli spreminjati vzorci sprejemanja, doživljanja in tudi interpretiranja zime. Ljudje so se z zimo začeli precej bolj zbliževati kot poprej, niso se je več tako bali, se pred njo zgolj varovali, skrivali, ampak so se začeli vedno bolj občudovati in se je veseliti. Prostega časa vedno pogosteje niso preživljali le v zakurjenih prostorih, ampak so odhajali ven. Sankanje, drsanje in smučanje so prinesli v vsakdan meščanov povsem nov tip življenjskega sloga.
Batagelj je s pregledno postavitvijo razstave predstavil različne sklope življenja pozimi. Tematsko se je sprehodil od obveznega zakola pujsa do kolin, da želodčki Celjanov niso krulili. Pogosta zoprna influenca, kot so nekdaj rekli močnim prehladom, je prizanesla le redkemu meščanu. Kakor so se je ljudje bali, so si zeliščarji in lekarnarji meli roke, saj so šli čaji in v lekarnah pripravljena zdravila lepo v denar. Smrt je kosila me prebivalstvom, saj jih lepo število zmrznilo, nekateri, ker so se izgubili na lovu in niso prteživeli noči na prostem, nekateri omagali pod težo alkoholnih hlapov in zunaj zaspali do zmrznitve. Pesem Frana Valenčina, objavljena leta 1904 v Ljubljanskem zvonu je v rimah predstavila vse tegobe zimskega obdobja. Kako prijetno se je bilo vrniti domov po hoji po snegu, kjer je prebivalce razveselila prekrasna vroča železna peč Rakuscheve železnine iz Celja. Na razstavi so zraven zložena polena, da obiskovalca prime, da bi jih vrgel v peč in zakuril, a kaj, ko je peč le razstavljena brez priključka na dimnik. Danes se vsi jezimo, če plugi niso opravili pravočasno čiščenja snega s cest, ulic in pločnikov. V davnih časih so se prebivalci lahko jezili sami nase, če niso z lopatami opravili težaškega dela. Konji so vlekli sani z grmadami snega do Savinje, kamor so zmetali odvečne kupe snega iz mesta.
Zima je prinesla veselo življenje z zabavami s plesi v mestnih dvoranah, kjer so fantje dihali nežne besede deklicam, ki so jim verjele ali tudi ne. Norvežani in tudi Švedi so odkrivali brezkoristne bele puščave okoli severnega in južnega pola ter Grenlandije. Navdušenci so leta 1875 v Celju osnovali Nordpol klub, se oblekli kot raziskovalci in hiteli na saneh. Mrzle zime so bile kot nalašč primerne, da so polivali vodo po ravnih površinah in mladi uživali, ko so drkalice, kot so rekli drsalkam, raskale po ledu. Sankanje je bila najbolj enostavna oblika športnega prostočasnega udejstvovanja, kar so posebej radi izrabili otroci, saj v okolici Celja ni manjkalo klancev, najbližji pod gradom. Vrhunec gibanja v naravi je predstavljalo smučanje. Z Mozirsko in Celjsko kočo so smučarji ne samo odšli na enodnevne izlete, temveč so lahko tam prenočili in doživeli 'vse nevarnosti' v smučarskih kočah. Kopija Celjske koče z napisom Zdravo! barvito ponazori topel sprejem smučarjev in pohodnikov, kot prikazuje stara fotografija. Celjani niso samo alpsko smučali, temveč so tekmovali, kdo se bo dalj pognal na Kugyjevi skakalnici na Liscah. Načrt skakalnice je bil opremljen, kot se spodobi, da naprava dobila uradno dovoljenje, s kolki in štampiljkami. Gradbeniki in arhitekti si bodo na razstavi vtisnili v spomin, kako je včasih izgledalo gradbeno dovoljenje z listom načrta, opremljenega z vsemi uradnimi zaznamki. Mala skalanica v mestnem parku je privabila smučarje in številne gledalce. Razstavljen je pležuh, vrsta ljudskega smučarskega boba iz začetka 20. stoletja iz Selnice ob Dravi.
Borut Batagelj je član Skupine smučarjev po starem Batagelj iz Ajdovščine in je s svojimi starimi oblačili in smučarsko opremo odel lutko, sposojeno iz Zimsko športnega muzeja v Tržiču. Borutov oče Marjan je posodil številne stare smuči, krpljice, krampeže (ljudske derez) iz svoje bogate zbirke. Neznane znane fotografije celjskega fotografa Josipa Pelikana sodijo v sam vrh slovenske fotografije, ki pa so bile do danes v širšem prostoru malo znane. Fotografije so prispevali še Silvo Batagelj, Vinko Skale, Muzej novejše zgodovine Celja, dokumente Občina Celje, Zgodovinski arhiv Celje …
Po ogledu starih filmov, celo iz leta 1922, o zimi in smučanju nas je minil ves strah pred zimo in smo junaško zakoračili iz toplih prostorov na zrak, kjer so nam prijazni mladi uslužbenci in uslužbenke postregle s četrt klobase, ki smo jo zalili s čajem ali dobrim kuhanim vinom. Simpatično vabeča razstava z malim pik-nikom, ki ni samo plod Batageljevega dela, temveč mladega in prijateljskega kolektiva Zgodovinskega muzeja Celje, sta doživela vso pohvalo obiskovalcem. Razstava bo odprta do 23. marca 2011. Upati je, da se bo selila, da bi jo videlo čim več Slovencev.
Fotografije z razstave: Aleš Guček
Aleš Guček – Smuček
Upokojeni (m)učitelj smučanja
Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja.
| 
Dr. Borut Batagelj na predstavitve knjige z njegovim doktoratom Izum smučarske tradicije 1. 4. 2010 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.
Mag. Bojan Cvelfar, direktor Zgodovinskega arhiva Celje (levo) in dr. Borut Batagelj med odprtjem razstave Zima v Zgodovinskem arhivu Celje, 21. 12. 2010.
Dr. Borut Batagelj s poletom predstavlja razstavo Zima.
Tomaž Marčič je odigral številne variacije Smučarskega valčka (nem.: Ski Walzer), katerega note iz okoli leta 1896 je našel dr. Borut Batagelj v Heidelbergu v Nemčiji.
Naslovnica brošure Zima, avtorja dr. Boruta Batagelja. Brošuro je lično oblikoval Jože Domjan, Triartes.
Rsk, rsk, rsk so nekoč po ledu raskale drsalke.
Eden od panojev na razstavi.
Priljubljeni skoki na smučeh Liscah in v parku v Celju.
Gozdarski ročno kovani krampeži, ki so jih uporabljali tudi turni smučarji in planinci.
Maketa Celjske koče.
Mladenka brzi na smučeh pri Celjski koči.
To ni iz muzeja voščenih lutk iz Londona, temveč lutka Boruta Batagelja, smučarja po starem.
Francoska smučarja iz Celja z baretkama in širokimi pumparicami.
Pležuh, ljudski smučarski bob iz začetka 19. stoletja iz Selnice ob Dravi, ki se je razširil po Štajerski.
Otroško streme RU-FI, ki ga je izumil skakalec in direktor Tovarne športnega orodja ELAN Rudi Finžgar okoli 1948.
Patentirana čeljust iz zbirke smučarske opreme Marjana Batagelja.
Prodajalci smučarske opreme so navadno pribili na lesene smuči kovinski svoj znak: Sport Kmet d.o.z.o., Ljubljana (družba z omejeno zavezo).
Fran Valenčič: Zima, Ljubljanski zvon, 12. XXIV. 1904 (24. 12. 1904).
Celjski balet na ledu.
Pletene krpljice z obročem iz pušpana iz zbirke Marjana Batagelja.
Dvoransko smučanje v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje od 21. 12. 2010 do 23. 3. 2011.
|
Če imate vprašanje v zvezi z zgodovino smučanja, ga lahko tukaj zastavite avtorju tega in drugih prispevkov o zgodovini smučanja na smucisca.net. | |
