Avtor: Aleš Guček, napisano dne: 26.12.2010.
 | Nacionalne smučarske zveze so ustanavljali od konca 19. stoletja, predvsem pa se je začel razmah v začetku 20. stoletja. Izjemen primer je bil v Evropi, ko so se Nemčija, Avstrija in Švica leta 1905 dogovorile in ustanovile skupno zvezo, saj so bili prepričani, da bo taka združba srednje evropskih močnejša za postavitev ob bok Švedom, Norvežanom in Fincem. Izdajali so uradno glasilo Der Winter (Zima), ki ga je urejal dolga leta Nemec Carl Josef Luther. Luther je bil smučarski izvedenec in s teorijo leta 1913 in 1920 postavil temelje zarezne tehnike alpskega smučanja, ki je v praksi zaživela šele 70 let kasneje. Med svetovnima vojnama se trojna zveza ločila in časopis je postal le še glasilo Smučarske zveze Nemčije. |
|
Smučarske tekme, bodisi na državnem ali mednarodnem nivoju so potekale po različnih pravilih, čeprav je večina držav po svetu sledila skandinavskem vzorcu. S pojavom alpskega smučanja v srednji Evropi in tekmami v smuku in slalomu se je zdramil smučarski svet. Švedi organizirali neke vrste smučarskih olimpijskih iger z imenom Nordijske igre s tekom in skoki na smučeh ter nordijsko kombinacijo niso želeli prevelikega vmešavanja »neskandinavskih« držav.
Mednarodna smučarska zveza (orig.: Fédération Nationale de Ski, uradna kratica FIS) je bila ustanovljena 2. februarja 1924 med zimskimi olimpijskimi igrami v Chamnonixu. Dejansko je bila združba Mednarodna smučarska komisija (orig.: Internationale Ski Kommission, s kratico ISK) ustanovljena že 18. februarja 1910 v Kristianiji, kot se je imenovalo današnje Oslo. Organizirali so 7 kongresov v 14-ih letih. Glede na vsebino dela je bila ISK dejanska predhodnica FIS, ki je tudi prevzela njeno dediščino.
Švedom on bok so se postavili Avstrijci in po njihovem vzorcu začeli organizirati Nordische Spielen (slov.: Nordijske igre) s tekmami v tekih, skokih in tudi alpskemu spustu. Hkrati so Avstrijci priredili veliko razstavo zimsko športnih pripomočkov, da bi privabili k smučanju večje število podpornikov in aktivnih športnikov. Morez v Franciji je gostil mednarodno smučarsko tekmovalno srenjo in Norvežani so 13. februarja 1909 dali pobudo za ustanovitev mednarodnega smučarskega združenja. Švedska za to ni vedela, zato je neodvisno 13. marca 1909 dala podobno pobudo. Vedeti je treba, da se Norvežani in Švedi niso prav lepo gledali, saj so bili Norvežani dolga stoletja izmenoma podložni Švedski in Danski. Vsi pa so Fince gledali kot nekak čudni narod, vendar so jih vabili, ko so se postavljali pred srednjo Evropo ali ZDA.
Predsednik Norsk skiforbundet (slov.: Smučarske zveze Norveške) Karl Roll je vodil ustanovni sestanek ISK, ki je bil 18. februarja 1910 v Kristianiji, kot sem omenil zgoraj. Da ne bi bila ustanovitev domena zgolj Skandinavcev, Norvežanov, Švedov in Fincev, so povabili zastopnike Anglije, Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Škotske, Španije in Švice. Glavni sklep je bila seveda ustanovitev ISK in prva naloga priprava smučarskih pravil, ki naj jih pripravi »mednarodna« komisija treh članov: dva Norvežana in Šved.
Drugi kongres je bil leta 1911 v Stockholmu pod predsedstvom Šveda J. Sigfrida R Edströma. Sedež ISK je bil v Kristianiji in združbi so priključili še dna člana. Sprejeli so tudi prva mednarodno priznana smučarska tekmovalna pravila. Kongres v Münchnu v Nemčiji leta 1912 je že malo razburkal duhove, saj so »Neskandinavci« zahtevali večjo moč njihovih glasov. Delovno komisijo so razširili na 7 članov, katere sestava je bila 2 Norvežana, 2 Šveda ter po 1 član iz Švice, Nemčije in Avstrije. Posledica tega prodora »južnjakov« v organizacijski smučarski vrh je povzročil, da so leta 1913 na kongresu v Bernu v Švici nova pravila, a v dveh različicah: nordijsko in srednjeevropsko. Nacionalnim smučarskim zvezam so prepustili odločitev, po katerih pravilih bodo organizirali in izvedli tekmovanja.
Nemška delegacija je leta 1914 na kongresu v Oslu dala bogokletni predlog, da bi vnesli v program olimpijskih iger smučarski tek. Švedska je dvignila svoj glas in dobila podporo, da bodo o tem razpravljali na naslednjem kongresu leta 1915, ki naj bi bil v Avstriji. Zaradi 1. svetovne vojne je seveda zamrlo delo ISK. Kakšna nora ideja, je verjetno vršalo po švedskih glavah, saj to ni mogoče, ker so še podobne Norsk spielen, pa še podporo Francoza Pierra de Coubertina so imeli, saj je ta zagovarjal vzorec antičnih grških iger, kjer ni bilo tekmovanj na ledu in snegu.
Preskočim naj nekaj kongresov in se raje posvetim pomembnemu ustanovitvenemu kongresu novo imenovani mednarodni smučarski zvezi FIS. Prisotnih je bilo 14 držav: Avstrija, Češkoslovaška, Finska, Francija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA. ISK je imela sicer že 19 članov, tudi Kanado. Zaradi notranjih razhajanj so imele Češkoslovaška, Finska in Avstrija po dve zvezi, obe članici ISK. Za nas je pomembno, da je v uvodnem nastopu govoril Slovenec dr. Fran Jesenko, ki je bil predsednik od ustanovitve Zimsko športne zveze Jugoslavije leta 1922 s sedežem v Ljubljani. Jesenko je dolga leta služboval na Švedskem, se tam dobro seznanil s smučanjem in je zato imel govor kar v švedščini, v katerem je govoril s takim zanosom in optimizmom o razvoju smučanja v Jugoslaviji, da je požel viharen aplavz.
Izvoljeni so bili predsednik FIS, podpredsednik, generalni sekretar in 6 članov odbora. Predsednik in generalni sekretar morata pripadati eni od skandinavskih držav (beri Švedske ali Norveške!). Dolga leta so se borile druge države, da so to obveznost črtali iz pravilnika ni je tako leta 1951 predsednik FIS postal Švicar Marc Hodler, ki jo je vodil vse do 1998, ko so ga imenovali za častnega člana FIS. Norvežan Nicolai Ramm Østgaard (izgov. Oestgoord), visoki vojaški častnik, je vodil FIS od leta 1934 do leta 1951 in z njim smo imeli Slovenci celo vrsto zapletov. Joso Gorec se je boril z njim in nekaterimi tradicionalisti v FIS glede priznanja nove zvrsti smučarskih poletov in z njimi Planice. Več o tem v lanskoletnem prispevku Neznana znana Planica na isti spletni strani pod Zgodovina smučanja.
Joso Gorec je bil v FIS zelo spoštovan in priznan strokovnjak. Ne samo zaradi vpeljave poletov v vrste FIS, temveč zaradi poznavanja celovitega smučanja, nacionalnih in mednarodnih dogajanj v smučanju ter kot mednarodni sodnik za skoke tudi izkušen praktik. Zaradi teh njegovih smučarskih in človeških kvalitet so ga leta 1946 na 16. FIS kongresu v Franciji v kraju Pau izvolili v tedaj maloštevilno predsedstvo FIS. O tem piše Američan Langley, sam član predsedstva v American Ski Annual 1947 in Gorca opisuje še v istem zborniku iz leta 1950. Dr. Danilo Dougan in za njim mag. Janez Kocijančič (sedaj doktor) sta Gorca nasledila v FIS. Dougan je bil nagrajen za svoj prispevek v smučanju s člastnim članstvom FIS, edini Slovenec doslej. Gorec je bil prvi Slovenec uradni član FIS teles. Gorec je uspel vključiti inž. Stanka Bloudka za člana FIS Podkomiteja za gradnjo skakalnic. Z znanjem obeh so se vrata FIS odprla še drugim Slovencem. Ante Gnidovec – Boter, prvi FIS sodnik v tedanji Kraljevini Jugoslaviji, je za članoma FIS Gorcem in Bloudkom postal član FIS Podkomiteja za sodnike in skoke, inž. Avgust Pohar pa Podkomiteja za alpske discipline in tabele. Ob 50 letnici FIS s tem imenom, torej leta 1974 so bili poleg Dougana v Predsedstvu FIS še v podkomitejih Vojteh Budinek, inž. Lado Gorišek, Gregor Klančnik, Svetozar Guček – Zare, Vladimir Kolar – Braco (po rodu Hrvat), inž. Peter Lakota – Peti in Dušan Senčar. Slovenci so po strokovni strani obvladovali smučarski tekmovalni šport, tako da se je članstvo močno razširilo in sedanje člane najdete na spletni strani FIS.
Preveč je zgodovine FIS, da bi jo lahko predstavil na kratko, zato bom omenil veliko spremembo, ki se je zgodila, ko je prišel na njeno čelo leta 1951 Švicar Marc Hodler. Prekinjena je bila prevlada severnjakov, zato je prišlo do velike sprostitve, čeprav še vedno z nekaj zavorami, ki so vidne še danes. Na primer šele pred kratkim mednarodno s strani FIS priznano skakanje nežnega spola. Ženske tekačice so lahko prvič nastopile leta 1952 v Oslu, čeprav je FIS nordijske discipline na svetovnem nivoju organizirala že od leta 1925. Dame so prvič nastopile na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Falunu, prvo po letu 1951. Svetovna prvenstva v smučanju so bila na štiri leta, enako olimpijske igre, med obema pa dve letni premor. Hodler je bil velik diplomat, bogat poslovnež z veliko širino in razumevanjem, zato mu ni bilo težko osvajati tudi mednarodne olimpijske trdnjave, ki je bolj od strani gledala na smučanje kot. Tako je Hodler ob nepričakovani diskvalifikaciji »smučarskega profesionalca« Karla Schranza leta 1972 z olimpijskih iger v Sapporu na Japonskem zabrusil Američanu Averyju Brundageu, nazadnjaškemu in zakrnjenemu »amaterju« predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja, da naj na naslednjih zimskih olimpijskih igrah nastopajo le njegovi »amaterski« sovjetski in češki hokejisti ter drsalci. Hodler se nato uspešno dogovoril o tako imenovani licenci B, ki pa je pomenila pravzaprav poklicno športno udejstvovanje.
O delu in miselnosti FIS uradnih članov, pa prepuščam v vaš razmislek, kako so marsikdaj delovali in koliko časa so potrebovali, da so nekatere novosti sprejeli šele po nekaj letih, nekatere pa čez noč, kot na primer avstrijske skakalne kombinezone in povišane skakalne čevlje. Bokloev napredni V slog pri skokih od leta 1985, saj je šlo za napredek aerodinamičnih novosti, pa so porabili kar nekaj let in celo tak slog ocenjevali z najmanj 2 točkami minusa za oceno enega sodnika za slog. Bokloev pač ni bil reprezentant prave države, saj Švedska tudi v zgodovini ni bila nikoli vodilna sila v skokih na smučeh. Prav tako danes gledalci raje namenijo svoj čas tekmam v skokih in tekih na smučeh, zmeraj več celo biatlonu, ki pa kot disciplina ni članica FIS, temveč International Biathlon Union.
Aleš Guček – Smuček
upokojeni (m)učitelj smučanja
Vsebina članka je avtorsko delo. Prepovedano je kopiranje članka brez dovoljenja avtorja. | 
Smuči so bile dokazano z najdbo v uporabi že od okoli 7.000 let pr. n. št. Sedaj samo še čakamo, kdaj jih bodo našli iz obdobja mamutov.
Laponski bog smučanja Ull ali Ullr se ni dal ukiniti niti s krščanstvom.
Avstrijci so leta 1904 v Mürzzuschlagu uvedli po švedskem vzoru svoje Nordijske igre. Na sliki je diploma za srebrno medaljo, i jo je na igrah osvojil Avstrijec Rupert Schruf.
Tako imenovana FIS tekmovanja so bila dejansko svetovna prvenstva. Plakat prvenstva – FIS tekmovanja iz leta 1933 v alpskem smučanju na Tirloskem v Avstriji.
Joso Gorec, pionir Planice in pobudnik poletov na smučeh, je na FIS kongresu v Helsinkih leta 1938 prepričal vodstvo FIS, da je končno dovolilo polete na smučeh, sprva le v študijske namene.
FIS kongres v kraju Pau v Franciji leta 1946, ko je Gorec postal član telesa FIS kot prvi Slovenec in to kar v predsedstvo FIS (danes Odbor FIS, orig. FIS Council). Gorec je z leve četrte, malo zakrit.
FIS kongres, Pau, Francija 1946 med govorom predsednika Norvežana Nocolaia Ramma Østgaarda, ki je bil veliki nasprotnik Planice in poletov na smučeh, ki ga je končno zmehčal Joso Gorec.
Inž. Stranko Bloudek (1890 – 1959) pred 2. svetovno vojno, ko je še nosil klobuk in kravato, po vojni pa svoj imidž spremenil.
Miro Oman, reprezentant v skokih na smučeh in prvi, takrat že upokojeni skakač, ki je prvi poletel na 165 m letalnici bratov Goriškov v Planici leta 1969, je izjemen risar. V svinčniku je upodobil inž. Stanka Bloudka. Bloudek v svoji večni podobi čepice s ščitnikom in metuljčkom. Na skici ni videti še njegovih vedno priljubljenih pumparic, ki sicer niso preveč pasale k metuljčku, so pa poudarile Bloudkovo športnost. Oman ga je narisal po spominu leta 2007.
Švicar Fritz Tschanen je leta 1948 doskočil v Planici na Bloudkovi velikanki pri znamki 120 m, kar je bil tedaj najdaljši polet na svetu.
FIS logo.
FIS uradni znak za FIS kongres v Opatiji (bivša Jugolsavija, danes Hrvaška) leta 1971, ko je FIS poverila prvo svetovno prvenstvo v poletih leta 1972 Planici.
Primerki FIS našitkov iz blaga, ki so jih lahko kupili le člani FIS teles ali mednarodni smučarski sodniki (last Svetozarja Gučka, razstavljeni v danes v Tržiški muzej prestavljeni 1. slovenski smučarski zbirki v Hotelu Špik v Gozd Martuljku).
Današnji logotip FIS.
Primerek potnega lista FIS mednarodnih sodnikov (konkretno Svetozarja Gučka) z osebnimi podatki in vpisanimi in potrjenimi uradnimi udeležbami pri sojenju ali v vlogi FIS delegatov na FIS mednarodnih tekmah.
FIS izdaja uradni bilten, v katerem so objavljali vse pomemben zadeve v FIS.
FIS je naredila okoli leta 1968 pomemben korak naprej za varnost smučanja na urejenih smučiščih glede varnosti na smučišču, sprva z desetimi pravili. Obvestilne table s FIS pravili so bile že naslednje leto na spodnjih postajah žičnic v Sloveniji. Miki Muster je kasneje s svojimi izvirnimi stripovskimi risbami naredil table še privlačnejše. Na karikaturi novinar in učitelj smučanja opozarja na 10 FIS pravil v časopisu SMUČANJE Zbora učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja.
Priložnostni znak FIS kongresa leta 1975 v San Franciscu v ZDA.
Predsednik FIS z najdaljšim stažem Švicar Marc Hodler (1951 – 1998) na kongresu leta 1975 v San Franciscu.
FIS kongres San Carlos de Bariloche (krajše Bariloche) v Argentini leta 1977.
Ljubljančan Maks Završnik, dolgoletni predsednik SK Enotnost in podpredsednik Smučarske zveze Slovenije je po smučarski upokojitvi vložil vse svoje sile z nekaterimi Kranjskogorci, predvsem Vojteha Budineka, da bi Kranjska Gora dobila organizacijo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah. Znak kandidata je izdelala arhitekta Sonja Podlesek, ki je bila oblikovalka v projektivnem podjetju AGENS iz Ljubljane, ki je bilo ustanovljeno po zakonskem pravili grupa građana, torej čisto zasebno, a po pravilih družbnegea podjetja.
Krožišče, dekorirano s smučarjem, ki morda ponazarja eno od FIS disciplin smučanje na travi (Abetone, Italija, kjer je bil doma znani italijanski smukaški olimpijec Zeno Colo).
Pa ja ne bo nekdo preveč verjel v pretirano segrevanje zemlje, ko bo morala FIS uvesti novo disciplino smučanje po skalah (karikatura Samivel).
Ameriški zgodovinar smučanja dr. E. John B. Allen je z Avstrijcem Egonom Theinerjem napisal knjigo o začetkih smučanja 100 letnem delovanju FIS (Allen zgoraj). Slika s smučanja v Dolomitih v Alti Badii v Italiji z avtorjem tega prispevka.
|
Če imate vprašanje v zvezi z zgodovino smučanja, ga lahko tukaj zastavite avtorju tega in drugih prispevkov o zgodovini smučanja na smucisca.net. | |
