| |
| Snežni topovi,Žirafe pritožbe glede obratovanja le teh |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| lenko |
 Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 12:56 pm Naslov sporočila: |
 |
|
Pohorc
Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3126
|
moker sneg pač malobolj slabše kvalitete 
imam sliko ko je technoalpin deloval pri 2 stopinjah in 20 realativne vlažnosti in kar obilen kup predsabo za to temparaturo |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| kotulc |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 1:10 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pili dile po vsaki furi
Pridružen/-a: Ned Okt 2006 13:46
Prispevkov: 877
|
| Se šališ delanje snega pri +2 , mislim da se fizikalni zakoni s tem ne strinjajo najbolj, res to ni nemogoče, vendar z običajnim topom .... NE GRE |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 1:25 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1891
|
Temperatura ob relativni vlagi je nakaj, kar je enostavno izmerljivo, vendar sploh ne verodostojno kot pokazatelj zmogljivosti topov.
npr.
1.) 2003. leta v Paso Tonale na 3000 mnm je Vega delal pri +2 oC odličen sneg na dva obroča šob in vodni tlak 20 barov. Sprejemljiv sneg je šel celo na vse štiri obroče, na en obroč pa je vlekel vse do +3 oC, nato se je začelo zopet hladiti.
2.) Ob 100% vlagi in okrog 600 mnm ima enako zmogljivost pri - 4,5 oC.
V prvem primeru sta se združila ugodna pogoja nadmorske višine in minimalne zračne vlage, ki je bila pod 20%
Odločujoč pogoj je temperatura vlažnega termometra, ali drugače povedano, relativna temperatura preračunana na temperaturo ob 100% zračni vlagi. Ni atmosferskega snežnega topa, ki bi imel komercialno zmogljivost izdelave snega pri vlažni temperaturi nad -2,3 oC. Latentna toplota žal dela svoje.
Razne čarovnije z tem, da eni topovi delujejo pri +2 oC so navaden komercialni pesek v oči, ki ga nekateri spretni trgovci zelo natančno mečejo. 
Mogoče še tale cvetka:
V borbi za kupca se marsikaj počne. Ena zelo znana firma topov ima na primer na večini topov med drugim prikrojena tudi ta dva podatka:
- vedno kažejo večjo zračno vlago od dejanske ali pa malce bolj toplo kot je res.
- vedno kažejo vodni pretok, ki je dosegljiv z največjimi šobami. Tako npr. ob največjih zmogljivosti na topu odčitaš 12 l/s, dejanske šobe dovolijo manj kot 8 l/s, originalni hidrant pa 6 l/s! Glede na zvito napisane podatke, jim ne moreš nič, kupci pa se veselo zavajajo kako je njihov top pri
- 12 oC delal suh sneg iz 12 l/s vode, kar je zaenkrat še znanstvena fantastika.
p.s.
Pri 20% vlagi in temperaturi zraka +3,5 oC je vlažna temperatura -2,5 oC
pri 10% vlagi in temperaturi zraka + 2 oC je vlažna temperatura -4,3 oC. Ko dodaš še močnejše izparevanje vode zaradi majhnega tlaka na višini 3000 mnm in odvzameš razliko v manjši spec. toploti zraka na tej višini, dobiš kar smo dobili v Paso Tonale.
@Lenko;
0 oC in 70% zračna vlaga da ven le -1,7 oC in topovi v takih pogojih delajo le župo, če seveda niso na Triglavu ali če vremenska postaja ne laže. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| bole |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 4:37 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pili dile po vsaki furi
Pridružen/-a: Sre Dec 2004 15:01
Prispevkov: 874
Kraj: Maribor
|
Ok, prvo uprašanje: kako izračunaš "vlažno temperaturo"?
2) Kaj ta razlika da lahko dela tudi pri plusu je ustvarjena SAMO zaradi kompresije zraka? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 6:22 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1891
|
| bole je napisal/a: | Ok, prvo uprašanje: kako izračunaš "vlažno temperaturo"?
2) Kaj ta razlika da lahko dela tudi pri plusu je ustvarjena SAMO zaradi kompresije zraka? |
1.) Precej komplicirano, predvsem pri temperaturah med 0 in - 6 oC se pojavlja en zoprn "skok", ki je trd oreh z nekaj spremenljivkami. Najbolje je uporabit obstoječe tabele. Če vseeno hočeš sam računat boš moral dobro poznat termodinamiko in diferencialni račun, uporabljat parcialne tlake (ps), entalpijo (h), vlažnost zraka (x), specifični volumen (v). V glavnem Molierov diagram hx. Pri tem te bo precej zafrkavalo omenjeno območje. Da se rešiš moraš najti konstanto, ki ti zadevo popravi. Mi smo to pred leti z pomočjo profesorja Zgage iz strojnega faxa v MB uspeli določit precej natančno za območje med -1 in -15 0C, pozneje pa zopet dobimo lapsuse. Za temperature nad ničlo je vse skupaj mala malca.
2.) Nisem govoril o kompresiji zraka, temveč o majhnem zračnem tlaku na večji nadmorski višini. V bistvu gre pri vsem skupaj za razpenjanje zraka in ne tlačenje. Venomer govorim, da topovi delajo pri temperaturah nižjih od -2,3 oC! Malce sem iz forme, pa bom vseeno poizkusil razložit:
Zrak je precej reaktivna zadeva in venomer teži k 100% zasičenosti z vodo. Ko vodne kapljice iz topa pridejo v stik z zrakom, se ta zelo hitro navlaži z vodo, ki jo pobere iz površine vodnih kapljic. Več je kapljic, večja je površina vode glede na njen volumen, zato je tudi izhlapevanje intenzivnejše. (Razlog zakaj so topovi z mnogo šobami učinkovitejši.) Pri izhlapevanju pade parcialni tlak in zaradi tega se okolica kapljice shladi. Ta nova temperatura shlajenega in 100% z vodo zasičenega zraka se imenuje vlažna temperatura. (Pri preskoku iz tekočega v plinasto stanje vode se porabi še latentna toplota in vse skupaj je precej bolj hladno.)
Na večji nadmorski višini parcialni tlak še bolj pade in posledično je hlajenje kljub manjši spec. masi zraka še večje.
Pri zmrzovanju vode se pri prehodu iz tekočega v trdo stanje latentna toplota sprošča. (Molekule se upočasnijo in se vse skupaj segreje.) V naravi vse skupaj poteka precej počasi, sproščena toplota zaradi počasnega sproščanja ne dvigne temperature in voda lahko zmrzne pri temperaturi ledišča. V tehničnem procesu pri zasneževanju vse skupaj poteka precej hitro in nakopičena latentna toplota precej segreje mešanico zraka in vode. Skupaj z časom, ki ga porabi voda, da popolnoma zmrzne se vse to sešteje v temperaturo pod -2 oC. Dejansko ni topa, ki bi delal sprejemljive količine snega pri temperaturah nad -2,3 oC. To ni temperatura ledišča, temveč razlika med njim in tempreaturo okoliškega zraka. V bistvu bi temu lahko rekli izgube, saj se sprošča toplota.
Upam, da je to dovolj natančno Za podrobnejšo razlago nimam interesa, ker bi po eni strani moral porabit vsaj dva dni, da zadeve ponovno privlečem iz skritih kotičkov v glavi in iz zapiskov, po drugi strani pa podrobna razlaga ne more biti zastonj. 
p.s.
Včasih so vlažno temperaturo merili z bučko. Vanjo so dali kalibriran živosrebrn termometer, bučko pa ovili v mokro cunjo. Voda je iz cunje izhlapevala in zaradi zgoraj opisanega hladila notranjost bučke točno na temperaturo vlažnega termometra. Iz razlike relativne temperature in tako dobljene temperature so lahko zelo natančno določili vlažnost zraka in na tak način kalibrirali merilce vlage.
lp
Sašo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| bole |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 9:20 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pili dile po vsaki furi
Pridružen/-a: Sre Dec 2004 15:01
Prispevkov: 874
Kraj: Maribor
|
Ok že ta odgovor je bil super. Jst sm s to kompresijo mislil na tisto ki jo naredi top, kot pa vidim je pa to res cela znanost :S
Drugače pa tisto o vlažnosti izkoriščajo v Avstraliji za klime, ko je klima sestavljena brez kakega kompresorja, ampak samo nekih hladilnih rebr, ki so u bistvi škropilnica (šprica vodo, voda shlapi in pač hladi zato).
Zanimivo no  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| DH |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 10:33 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča s sulicami
Pridružen/-a: Sob Feb 2007 23:37
Prispevkov: 8
|
Sem bil prejšno soboto na rogli in niso topov ugasnili do 11 ure.
Uglavnem kaj takega se v tujini ne zgodi tam ugasnejo topove takoj, k ona smučišče prispejo prvui smučraj.
Lp
_________________
Letošnja sezona: 5xKromplatz, 1x Rogla=6x |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| rokko 1 |
| Objavljeno: Ned Feb 04, 2007 10:56 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Tor Okt 2006 18:37
Prispevkov: 42
|
no jas pa se ravno s tem nebi strinjau
mislim da ravno v tujini delujeno topovi tudi ko so smučarji gori
sam tam ko so topovi prižani se redko go pi*i tukaj v sloveniji pa dela 1 top na progi pa je ze vse narobe kr ludje delajo taksno zgago
_________________
___PohOrJE zAkOn____ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| DH |
| Objavljeno: Pon Feb 05, 2007 10:24 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča s sulicami
Pridružen/-a: Sob Feb 2007 23:37
Prispevkov: 8
|
Nevem no tako se zdi situcaija meni. Do sedaj sem bil na okoli 5 različnih smučiščih v tujini pa se mi še to ni zgodilo. Potem pa pridem na Roglo pa topi gorijo, da se ti ja vse prime na kombinezon. Pa ko so še tako ozke proge.
Lp
_________________
Letošnja sezona: 5xKromplatz, 1x Rogla=6x |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| marko |
| Objavljeno: Tor Feb 06, 2007 4:42 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2837
Kraj: Ljubljana
|
| Jaz lahko iz svojih izkušenj povem, da sem v tujini med smučanjem videl več delujočih topov kot doma. Tudi takrat, ko to ne bi bilo potrebno. Lani se je zaradi delujočih topov smrtno ponesrečil en Slovenec v Badu. V megli ga je vrglo na enem ogromnem kupu in je padel na glavo. Pa to ni bil nek divjak, ampak umirjen možakar srednjih let. Sam sem bil isti vikend tam (sicer v boljši vidljivosti) in kupi na sredi smučišča so bili tudi do 2 metra visoki, topovi so bili tako na gosto, da se snegu nisi mogel izogniti. Eden je bil npr. obrnjen v sedežnico, kar je bilo tudi svoje vrste veselje, ampak zato so bili vsi sedeži zasneženi. Videl sem tudi neoznačene topove in hidrante. Na Kronplatzu npr. redno vključijo topove med sneženjem. Praviloma pa na smučiščih raje vključijo topove le na polovici smučišča ali pa vsak 2.-3. top. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
