Nalaganje fotografij na forum
Pomoč pogostih vprašanj  Pomoč pogostih vprašanj   Išči  Išči   Seznam članov  Seznam članov   Skupine uporabnikov  Skupine uporabnikov
 
Registriraj se  ::  Prijava Prijava za pregled zasebnih sporočil   
 
Kazalo po Smucisca.net forumu » Kanin » In kako je bilo nekoč na Kaninu(ko je bilo še polno snega..)

Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran Prejšnja  1, 2
 In kako je bilo nekoč na Kaninu(ko je bilo še polno snega..) « Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » 
Avtor Sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Ned Mar 15, 2020 10:56 pm    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: POKOJNA DVOSEDEŽNICA SEDLO Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: POKOJNA DVOSEDEŽNICA SEDLO


Ena od redkih žičnic, kjer ti ni bilo težko stati v dolgi vrsti, saj te je zamotilo poslušanje radijskih prenosov smučarskih in skakalnih tekem, ki jih je žičko glasno predvajal preko radijskega sprejemnika


VIR SLIKE


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Pet Nov 26, 2021 11:44 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
nonoaustirol
PrispevekObjavljeno: Pon Mar 16, 2020 3:04 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Išče plažo na smučišču
Išče plažo na smučišču

Pridružen/-a: Sre Jan 2017 21:59
Prispevkov: 151


Nasla se je še ena karta, dnevna, odrasli, predprodaja, 2013, cena 28 eur.



Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Pon Mar 23, 2020 2:19 am    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: ZGODBA O ZAČETKU KANINA Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: ZGODBA O ZAČETKU KANINA


Mineva slabih 47 let od odprtja kaninskega smučišča 29. novembra 1973. V večletnih pripravah na gradnjo so zasnovali obsežno mrežo prog od Krnice do Kaninskih podov.
Spodaj je zanimiv članek Primorskih novic, ki opisuje kako je prišlo od ideje do rojstva smučišča na Kaninu.


Smučišče kot protiutež potopljeni Soški dolini

Kaninsko smučišče je nastalo kot rezultat spoznanja, da kratka poletna turistična sezona že takrat, tako kot danes, ne omogoča preživetja in razvoja. S smučiščem so se hkrati zoperstavili megalomanski ideji Soških elektrarn o gradnji velike HE Trnovo z akumulacijskim jezerom, ki bi potopilo dolino Soče od Čezsoče navzdol. Kot alternativa grobemu posegu v prostor je v neokrnjeni naravi nastal zimsko poletni Alpski turistični center Bovec s Kaninom.

Smučišče so z velikimi denarnimi težavami nadgrajevali brez sistemske podpore. Od vsega začetka nedograjen in nikoli dokončan smučarski center na Kaninu in v Bovcu ni imel možnosti za uspešno obratovanje.

Italijanske načrte o smučišču je prekrižala vojna

Najstarejši domačini se spominjajo, da zamisel oziroma že kar načrti o smučišču na Kaninu z vstopom v gondolsko žičnico v Plužni segajo že v čas Italije. Gradnjo je preprečila vojna. Že takrat so spoznali, da ima Bovško na obrobju Alp z blago klimo v dolinah in več metrov debelo snežno odejo v gorah potenciale za celoletni turizem in ne le za poletnega, po katerem je Bovško slovelo že pred in tudi po vojni.

Podobno so razmišljali po združitvi treh posoških občin Bovec, Kobarid in Tolmin v enotno tolminsko. Ustanovili so odbor s člani iz lokalnega okolja, okraja in republike z nalogo, da začrta razvoj celoletnega turističnega gospodarstva, s katerim bi nadgradili šibko industrijo v demografsko usihajočih in odmaknjenih krajih.

V njem je sodeloval tudi domačin Anton Ladava, ki se spominja priprav in začetkov obratovanja smučišča, saj je bil od leta 1974 do 1978 predsednik skupščine občine Tolmin. Sodeloval je kot funkcionar, v konkretno izvedbo ni bil vpleten. Žal so vsi inženirji, ki so smučišče gradili, pokojni. Dva sta umrla v nesreči helikopterja med gradnjo. To je bila prva v nizu številnih kaninskih nesreč.

Že pod Italijo in po vojni so poleti na Bovško prihajali planinci, pohodniki, lovci, ribiči. Pozimi pa so se številni domačini in obiskovalci peš vzpenjali do planinske koče na Kaninu in smučali. Po letu 1960 so organizirali tradicionalne prvomajske tekme v veleslalomu. Iz vsega tega in želje po podaljšanju sezone je postopoma zrasla zamisel o smučišču,” se spominja Ladava.

Anton Ladava


Več postelj za več turistov

Vzporedno so razmišljal, kaj vse je treba izboljšati v poletni ponudbi. Zelo konkretne napotke so zapisali v programu razvoja turizma in gostinstva gornjega Posočja iz leta 1959, ko je bila bovška občina še samostojna. Pripravil ga je občinski ljudski odbor. Ladava je bil takrat načelnik za gospodarstvo. Kot pravi, je imela občina velik interes za krepitev gospodarstva, saj je morala plačevati vse javne službe, tudi zdravstvo in šolstvo. Zavedali so se, da je gostinska ponudb zastarela, da imajo premalo nočitvenih zmogljivosti. Začrtali so glavne naloge, analizirali so dostopnost do Bovškega in ugotavljali, kako bi izkoristili slovensko, italijansko in avstrijsko zaledje. O kaninskem smučišču še ni bilo besede, ker so izpostavljali smučišči na Livku in Logu pod Mangrtom. Ugotovili so, da je nujno treba povezati razdrobljena gostinska podjetja in število turističnih ležišč povečati vsaj za tisoč, od takratnih 750 na 1750 postelj. Na tej osnovi je nastalo enotno Gostinsko podjetje. Odločili so se za gradnjo hotela Alp, ki so ga z občinskim denarjem končali leta 1963.

Podporniki so zmagali

Idejo o kaninskem smučišču je začel konkretno razvijati pokojni dr. Viktor Klanjšček, ki je neutrudno angažiral primorsko in slovensko gospodarstvo. Oblikovali so konzorcij podjetij, ki so prispevala začetni kapital za načrte in projekte za gradnjo kaninske žičnice oziroma Alpskega turističnega centra Bovec,” pripoveduje Ladava. Spominja se, da je imel projekt veliko nasprotnikov, zlasti med tistimi, ki so se potegovali za denar za takrat že zgrajena smučišča Vogel, Kranjska Gora, Pohorje ...

Pogledi snovalcev kaninskega smučišča z Viktorjem Klanjščkom na čelu so bili za tiste čase vizionarsko vpeti v evropski prostor. Na Kaninskih podih so si zamislili mrežo smučišč, med katerimi nekatera po vzoru tujine ne bi bila steptana. “Zaradi velikih prostranstev, valovitega terena in redkih žičnic bi imeli smučarji občutek, da so v nedotaknjenem visokogorju s pogledom na zgolj 60 kilometrov zračne črte oddaljeno morje. Prepričani smo, da bi bil tak režim posebnost tudi v evropskem prostoru,” so zapisali v programu razvoja smučišča. Že takrat so gledali prek meje. Kot posebno atrakcijo so izpostavili smučanje čez Prevalo v Krnico tik nad zimskim centrom Nevea v Italiji. “Podobne povezave veljajo v svetu za velike turistične atrakcije, kot na primer Zermatt- Cervinia med Švico in Italijo”, so zapisali. So se pa ušteli v oceni, da plazovi niso problem in v pričakovanjih, da bo smučišče vsako zimo prekrito z več metrov debelo snežno odejo.

Načrt smučišča Kanin - faza 1

Foto Bully Kass

Načrt smučišča Kanin - faza 2

Foto Bully Kass

V vodstvenih krogih na republiški ravni smo imeli tudi veliko podpornikov med tistimi, ki so nasprotovali megalomanski HE Trnovo s potopom doline in predorom pod Polovnikom od Boke do Otonov, ki so ga delno izkopali že Italijani. Denarja pa kljub temu niso dali. Usmerili so ga v hotel Bernardin in hotelski kompleks v Črni gori,” začetne denarne zaplete predstavlja Ladava.

Vendar so funkcionarji kmalu uvideli, da je v Bovcu treba nekaj narediti,” se spominja. Prepričali so Jugoslovansko investicijsko banko in za tem še Ljubljansko banko, da sta Gostinskemu podjetju Bovec dali posojilo za dostavno žičnico, sedežnici Veliki graben in Sedlo, za ureditev smučarskih prog in za nov hotel Kanin. Gostinsko podjetje se je preoblikovalo v Alpski turistični center Bovec. Ker je bilo denarja premalo, so zgradili zgolj dostavno žičnico in odprli smučišče, pri tem se je začasno vse zaustavilo. V dolini so zgradil hotel Kanin.

Spominja se, da so smučarji s pokojnim Marjanom Klavoro na čelu navijali za vstopno postajo na lokaciji zdajšnje B postaje, medtem ko je Klanjšček vztrajal pri A postaji, ker je zagovarjal idejo, da bi na tamkajšnjem platoju zgradili tudi kompleks hotelov.

Do danes so ostali neuresničeni načrti o najbolj vzhodni progi v dolini Krnice, ki se izteka na B postajo. Zgolj na papirju so ostale tudi vse žičnice in proge zahodno od Velikega grabna prek obsežnih Kaninskih podov, kjer so tereni primerni tudi za manj vešče smučarje. Tam jih tudi ne bo, saj so visokogorski kras zaščitili.

Na začetku načrtovane proge v dolini Krnice niso uredili


Vodstvo iz Tolmina

Smučišče oziroma upravljalec Alpski turistični center se je prva leta ubadal s poslovnimi težavami. Za nameček je v noči z 31. marca na 1. april 1975 plaz porušil postajo C, ki so jo prek poletja obnovili. Ker niso mogli odplačevati posojil, je investicijska banka podjetju blokirala račun in uvedli so prvi stečaj v nekdanji Jugoslaviji .”Sodišče niti ni vedelo, kako naj ga izpelje. Z vsemi silami smo prepričevali investicijsko banko, naj umakne blokado,” se spominja Ladava.

Majski in septembrski potres sta bila katastrofalna za Posočje, Alpskemu turističnemu centru pa sta prinesla odrešitev. Jugoslovanska investicijska banka je kot pomoč Posočju odpisala polovico posojila, Ljubljanska banka celotno, vendar pod pogojem, da pridejo na vodilno mesto drugi ljudje.

Nova ekipa s pokojnim direktorjem Mihom Bizjakom, ki je s seboj pripeljal še Andreja Krapeža in Marto Taljat, je prišla na pomoč iz Tolmina. Poslovanje se je izboljšalo, začeli so graditi žičnice in kmalu je zrasla tudi Kaninska vas.

V osemdesetih letih se je na smučišču gnetlo smučarjev iz vse Jugoslavije in tujine. Sanjski rekord s 144.000 smučarji so doživeli v letu 1984.

VIR članka in slike


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Pet Nov 26, 2021 11:47 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
winni
PrispevekObjavljeno: Tor Mar 24, 2020 12:00 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Išče plažo na smučišču
Išče plažo na smučišču

Pridružen/-a: Ned Mar 2013 19:37
Prispevkov: 145


Citiram:
predorom pod Polovnikom od Boke do Otonov, ki so ga delno izkopali že Italijani.


To pa prvič slišim, imaš morda kakšno informacijo o tem tunelu?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Čet Mar 26, 2020 1:09 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Pri Slateniku v Čezsoči so Italijani začeli vrtanja in izkopavanja. Projekt predora skozi Polovnik, ki bi napajal hidroelektrarno v Trnovem, je bil nato ustavljen zaradi druge svetovne vojne oz. kapitulacije Italije.

Več si lahko prebereš v tem LINKU
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sre Jun 03, 2020 2:03 am    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: INVESTICIJSKI PROGRAM KANINSKE ŽIČNICE Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: INVESTICIJSKI PROGRAM KANINSKE ŽIČNICE


Ko je padla odločitev, da se na Kaninu gre v izgradnjo žičniških naprav , se je pripravil investicijski načrt, kjer je bilo prvotno mišljeno, da se postavi nihalka, ki bi imela samo eno vmesno postajo(planina Krnica na 1262m).

Spodaj se nahaja kratek ivleček investicijskega programa za gradnjo Kaninske žičnice, ki je nastal pred letom 1970.


VIR SLIKE


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Pet Nov 26, 2021 11:25 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Pet Avg 28, 2020 4:15 pm    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: NAČRT POLETNEGA PROGRAMA, 1968 Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: NAČRT POLETNEGA PROGRAMA KANINA Z OKOLICO, 1968


Zanimivo, da je bil v Čezsoči predvideno umetno rekreacijsko jezero za okoli 4000 kopalcev nekako v stilu Jasne v Kranjski gori.
Jezero naj bi se napajalo iz bližnjega potoka Slatenik, ki naj bi bilo zdravilno , pa še temperatura je mnogo višja od temperature Soče.

Pozimi pa bi ga pa lahko uporabljali za zasneževanje smučišča in tekaških prog v Čezsoči.





VIR SLIKE


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Sob Nov 27, 2021 12:08 am; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Sob Okt 03, 2020 10:23 pm    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: TURISTIČNI NAGELJ ZA ATC KANIN-BOVEC, 1984 Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: TURISTIČNI NAGELJ ZA ATC KANIN-BOVEC, 1984


Še nekaj iz zlatih časov Kanina, ko so padali rekordi obiska tako poleti kot tudi pozimi. Rezultat tega sta bila polna hotela Alp in Kanin, kjer skoraj niso poznali mrtve sezone. Za uspehe v turizmu jim je bil celo podeljen turistični nagelj. Več pa si lahko ogledate v televizijskem prispevku iz TV Dnevnika(18.3.1984)


http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_0559E42605AE607CF7122E49CC0389CC
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
ledenko
PrispevekObjavljeno: Ned Okt 04, 2020 9:20 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Mojster zasneževanja
Mojster zasneževanja

Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1891


Imaš morda konkretne številke iz tistega obdobja?
Ravno do konca poletja 84 sem služil vojsko v tistih krajih in v drugi polovici zime sem malo pomagal SK Matajurju pri treningih in dveh ali treh pomladanskih tekmah.
Snega je bilo dovolj, ampak veliko zimskih dni je šlo v maloro, ker je bilo gori slabo vreme, pomlad je bila pa ena sama fantazija. Lahko si smučal skozi Krnico in prve dni odsmučal po tisti gozdni poti do vmesne postaje in proga do vmesne postaje je bila super! Takrat je bilo precej obiskovalcev. Res je bilo vredno obiska, ampak gneča je bila le na ploščadi nad gornjo postajo kabinke, kjer si težko našel dober prostor za sončenje, na žičnicah ni bilo nobene vrste, niti se je ne spominjam na spodnji postaji kabinke.
Ne vem več, ali jeseni 83, ali pozno pomladi 84 so imeli tam neko evropsko, ali svetovno prvenstvo v spustu z kajaki, z ciljem nekje pri Trnovem, če se ne motim. Vem, da je bilo treba iti do Soče po enih oskih poteh obzidanih z kamnitimi zidovi po naselju in, da je bilo treba do reke lesti po enem klifu direkt iz travnika ob tisti vasi. Tisto se mi je zdelo noro dobro. Spomnim se napolnjenih smetnjakov, ko so na treningu na pol zlomili kajak ali dva, ne vem več.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Pon Okt 05, 2020 1:48 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


Glede obiska leta 1984 pa sem našel v tej POVEZAVI ta podatek:

Citiram:
Rekordni obisk smučišče Kanin zabeleži leta 1984 s 144.000 smučarji.

Glede na današnje številke se to zdi skoraj nepredstavljivo

Take številke pa je Kanin dosegel, ker je le ta v bivši jugi veljal za glavno zimsko letovišče, katerega so obiskovali turisti iz celotnega Balkana in okolice. V očeh državljanov bivše Jugoslavije je veljal za prestižno destinacijo.

Sem pa ob tvojih spominih na Sočo in spustih s kajaki našel ta zanimivi prispevek iz TV dnevnika iz leta 1986, kjer je predstavljeno, kako slabo razvita in izkoriščena je bila takrat ta vodna panoga v Posočju.

http://euscreen.eu/item.html?id=EUS_EA3F5F29C422C8AACE12352EA4D55CA4
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Pet Nov 06, 2020 6:16 pm    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: SLOVENIJA MOJA DEŽELA, 1988 Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: SLOVENIJA MOJA DEŽELA, 1988



Prejšnji mesec je Turistična zveza Slovenije v sklopu akcije "Moja dežela - Lepa in gosoljubna" Bovcu podelila naziv za najlepši in najgostoljubnejši turistični kraj.
Gre za na novo obujeno akcijo, ki ima korenine v osemdesetih letih prejšnjega stoletja katere slogan je bil »Slovenija, moja dežela«.



Še najbolj pa se je oglaševlska akcija vtisnila v spomin po tem oglasu POVEZAVA DO VIDEA

Sloganom »Slovenija, moja dežela«, »Turizem smo ljudje« in »Slovenija. Na sončni strani Alp« se je v osemdesetih pridružil tudi Bovec skupaj s Kaninom.

Nekaj spominov na to izredno uspešno akcijo pa pričata spodnji dve sliki.

Prva slika je nastala leta 1988 pred vstopom v Bovec oz. Kanin(pred bencinsko črpalko)


Vir slike


Druga slika pa je iz dela oglaševalske kampanije s sloganom "Slovenija. Na sončni strani Alp"


Vir slike


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Pet Nov 26, 2021 11:43 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Ned Nov 29, 2020 1:02 am    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: KO SO SE IZ KANINA, ŠE POŠILJALE RAZGLEDNICE Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: KO SO SE IZ KANINA, ŠE POŠILJALE RAZGLEDNICE



Nedolgo tega, ko svet še ni bil toliko digitaliziran, ko ni bilo interneta, pametnih telefonov, digitalnih fotoaparatov, Instagrama, Facebooka.... je bila navada, da se je iz kraja kjer smo letovali, poslala razglednica s prisrčnimi pozdravi.

Tudi iz Kanina oz. Bovca se je poslalo kar nekaj razglednic, ki so bile poslane domov ali v tujino.

Nekaj razglednic, ki so ponesle glas o Kaninu v širni svet.


Razglednica iz leta 1976


Razglednica iz leta 1981


Razglednica iz leta 1986


Razglednica iz leta 1979


Razglednica iz leta 1979





Razglednica iz leta 1988


Razglednica iz leta 1990


Razglednica iz leta 1984


Razglednica iz leta 1981


Razglednica iz leta 1981


Razglednica iz leta 1983


Vir razglednic


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Sob Nov 27, 2021 12:25 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Ned Jan 17, 2021 3:04 am    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: UREJANJE IN RAVNANJE PROG NA KANINU, 1978 Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: UREJANJE IN RAVNANJE PROG NA KANINU, 1978




Na začetku je bilo kamenje na progah zelo slabo zravnano zato je bilo za smučanje potrebno veliko snega. Leta 1978 se je začelo bolj resno delati na tem, da bi se z ureditvijo prog sezona podaljša za dva meseca.

Da so lahko to uresničili, so morali pripeljati gradbeno mehanizacijo. ki je poskrbela, da se je na trasah prog kamenje zminiralo in nato poravnalo z buldožerji.

Najprej je minerska ekipa, ki je štela okoli 15 ljudi in je prihajala iz Idrijskega rudnika živega srebra, zminirala večje kose skal oziroma jih razkosala z vrtalkami. Nato je pa buldožerksa ekipa Primorja poskrbela, da je traso proge od Sedla do Skripija bolj ko ne zravnala.


Tako je takrat pred D postajo pozirala buldožerska ekipa.



VIR SLIKE


Nazadnje urejal/a Wca z Bca Pet Nov 26, 2021 11:56 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Čet Mar 25, 2021 1:06 am    Naslov sporočila: PRVA HELIKOPTERSKA NESREČA V SLOVENIJI, 1972 Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 800


BILO JE NEKOČ: PRVA HELIKOPTERSKA NESREČA V SLOVENIJI, 1972




Kanin ima zelo pestro in pisano zgodovino z vzponi in padci, z lepimi in manj lepimi trenutki. Ena od bolj tragičnih zgodb se je zgodila ob sami gradnji krožnokabinske žičnice.

30. oktobra 1972 se je med delom pri gradnji Kaninskih žičnic zrušil vojaški helikopter, ki je pomagal pri transportu, pri tem pa sta se smrtno ponesrečila takratni načelnik postaje GRS Tolmin Peter Berginc in Silvo Clemente iz Tolmina. V helikopterju je bilo še nekaj delavcev, ki pa so si na srečo s pravočasnim skokom iz helikopterja, rešili življenje.

Ta nesrečni dogodek velja za prvo helikoptersko nesrečo pri nas.


Eden od ostankov(zadnji reduktor helikopterja), ki opominja na to helikoptersko nesrečo, je viden na A postaji krožnokabinske žičnice.




Obeležje na ta dogodek pa so postavili leta 1974 na D postaji pred vhodom v restavracijo.

Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran Prejšnja  1, 2 Stran 2 od 2

Kazalo po Smucisca.net forumu » Kanin » In kako je bilo nekoč na Kaninu(ko je bilo še polno snega..)
Pojdi na:  



Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 


© 2006-2014 - smucisca.net
Powered by phpBB