| |
| Drsenje smuči po snežni podlagi |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| JeZn |
 Objavljeno: Sre Dec 08, 2010 10:27 pm Naslov sporočila: |
 |
|
Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Pridružen/-a: Tor Dec 2008 18:24
Prispevkov: 76
|
@nakamichi: Ni teksturizacija ampak struktura drsne obloge. Lahko normalno pobrusijo da je obloga gladka ali pa ji vbrusijo strukturo.
Taka obloga sprejme več voska. Strukture so najboljša metoda za preprečevanje vsrkavanja in trenja med oblogo in snegom. Smuči ali snežna deska drsijo bolje in prehod od roba na rob je lažji. Poleg tega zahtevajo različne temperature in snežni pogoji različne strukture. Samo serviser pozna pravilno formulo!
_________________
Nordica Dobermann Spitfire EDT XBI CT | Lange RS | Leki | Boeri | Swans | Hestra | Dainese |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| nakamichi |
| Objavljeno: Sre Dec 08, 2010 11:06 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Pet Dec 2006 9:55
Prispevkov: 44
|
Najlepša hvala za razlago, namen mi je bil znan a nisem vedel, da so za različne podlage različne strukture, vsak dan nekaj novega  Se pa res to občutno opazi na teku smuči predvsem na ravnih predelih, ko je drsna podlaga izredno pomembna, da ne pride do izgube dragocene hitrosti. Najbrž pa to manjše trenje pomaga pri prenosu kinetične energije iz zavoja v zavoj saj vmes ne prihaja do toliko zaviranja s stani podlage in se je lažje "vreči" v nov zavoj z zanosom iz prejšnjega.
L.P.,
Miha |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| pj |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 9:44 am Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pet Nov 2008 9:43
Prispevkov: 761
Kraj: Malo tu, malo tam
|
Jezn ni cisto tako. Pa dajmo poskusiti razloziti kako zares je  Prvo kot prvo kaj je brusenje... Eno je brusenje podloge (v anglescini stone grinding), drugo pa je brusenje robnikov. Stvari med seboj niso povezane (ok v doloceni meri so, ampaka pustimo sedaj to).
Sedaj pa zakaj se masa sploh brusi. Samo sprejem maze pri tem ne igra nobene vloge. Konec koncev pravilno postimana dila nima voska v teh "zarezah" (strukturi). Prav tako pa pri pravilno oskrbovani dili nimas tezav z zaprtimi porami v masi. Tudi samo "prekladanje" iz robnika na robnik ni odvisno od strukture. Celo vec... struktura ti otezi zavijanje, zato je sturktura na slalomskih smuceh narejena samo po sredini, centimeter ali dva na vsaki strani pri robnikih (na spicah in repih) pa je brez strukture, saj gre tako smuca lazje v ovinek. In zakaj potem ves ta halo? Preprosto zaradi fizike. Smuca ne drsi po snegu, pac pa se med smuco in snegom naredi tanek film vode (stopljenega snega) in smuca zares drsi po tem. Da pa se ne zalepi na vse to, pa imas narejeno strukturo. In le-teh je malo morje. Tako imas povsem razlicno strukturo za topel in moker grobo zrnat sneg (bolj globoko z vecjimi zarezami), ali pa za mrzel suh in fino zrnat sneg (skoraj gladka smuca).... seveda s tisoc variaciami vmes med tema dvema ekstremoma.
Je pa na koncu vse skupaj odvisno se od tega, za kaj se smuci potrebuje. Najbolj obcutljive za te stvari (in s tem je povezano tudi stevilo testiranj, da najdes pravo strukturo) so smuci za tek na smuceh in pa za smuk. Pri recimo slalom smuceh imas pa dobesedno dva ali tri razlicne pare in to je to.
Pa se to, da ne bo kdo mislil, da je sedaj potrebno za nedeljsko smucanje zganjati ne vem kaksno znanost. Razlicne strukture, vec parov smuci itd. se uporablja takrat, ko so vazne stotinke. Pri nedeljskih smucarjih pa za to (vsaj po moje) ni potrebe, zato je ena univerzalna struktura vec kot dovolj dobra. In ce se jo naredi na novo vsaki dve leti, je to vrh glave dovolj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| elan |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 10:59 am Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Sre Dec 2006 9:56
Prispevkov: 500
|
| pj je napisal/a: | Jezn ni cisto tako. Pa dajmo poskusiti razloziti kako zares je Prvo kot prvo kaj je brusenje... Eno je brusenje podloge (v anglescini stone grinding), drugo pa je brusenje robnikov. Stvari med seboj niso povezane (ok v doloceni meri so, ampaka pustimo sedaj to).
Sedaj pa zakaj se masa sploh brusi. Samo sprejem maze pri tem ne igra nobene vloge. Konec koncev pravilno postimana dila nima voska v teh "zarezah" (strukturi). Prav tako pa pri pravilno oskrbovani dili nimas tezav z zaprtimi porami v masi. Tudi samo "prekladanje" iz robnika na robnik ni odvisno od strukture. Celo vec... struktura ti otezi zavijanje, zato je sturktura na slalomskih smuceh narejena samo po sredini, centimeter ali dva na vsaki strani pri robnikih (na spicah in repih) pa je brez strukture, saj gre tako smuca lazje v ovinek. In zakaj potem ves ta halo? Preprosto zaradi fizike. Smuca ne drsi po snegu, pac pa se med smuco in snegom naredi tanek film vode (stopljenega snega) in smuca zares drsi po tem. Da pa se ne zalepi na vse to, pa imas narejeno strukturo. In le-teh je malo morje. Tako imas povsem razlicno strukturo za topel in moker grobo zrnat sneg (bolj globoko z vecjimi zarezami), ali pa za mrzel suh in fino zrnat sneg (skoraj gladka smuca).... seveda s tisoc variaciami vmes med tema dvema ekstremoma.
Je pa na koncu vse skupaj odvisno se od tega, za kaj se smuci potrebuje. Najbolj obcutljive za te stvari (in s tem je povezano tudi stevilo testiranj, da najdes pravo strukturo) so smuci za tek na smuceh in pa za smuk. Pri recimo slalom smuceh imas pa dobesedno dva ali tri razlicne pare in to je to.
Pa se to, da ne bo kdo mislil, da je sedaj potrebno za nedeljsko smucanje zganjati ne vem kaksno znanost. Razlicne strukture, vec parov smuci itd. se uporablja takrat, ko so vazne stotinke. Pri nedeljskih smucarjih pa za to (vsaj po moje) ni potrebe, zato je ena univerzalna struktura vec kot dovolj dobra. In ce se jo naredi na novo vsaki dve leti, je to vrh glave dovolj. |
na kratko povedano
aquaplaning za smuči |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| fischerpro3 |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 11:01 am Naslov sporočila: |
|
|
Smuča v kavbojkah
Pridružen/-a: Sre Jan 2006 11:32
Prispevkov: 1772
Kraj: sun city
|
Korektno napisano....tudi sam (za rekreatvino smučanje) razmišljam podobno.....ne delat neke znanosti iz tega, ker se nas (amaterjev) to ne tiče....Važno je imet oster robnik in ustrezno namazano dilo....BTW vozim kar nekaj amaterskih tekem in mi je zelo smešno, ko vidim trosenje raznih (pasje dragih) prahcev na dilo pred samim startom....ljudje pa saj smo samo amaterji....zame je bolj stvar v tem kdo si več upa (ali pa zna) na strmini....  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Thazz |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 11:48 am Naslov sporočila: |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Pet Jan 2005 21:19
Prispevkov: 65
|
| fischerpro3 je napisal/a: | | BTW vozim kar nekaj amaterskih tekem |
Prides na Turracher?  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| JeZn |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 1:18 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Pridružen/-a: Tor Dec 2008 18:24
Prispevkov: 76
|
| pj je napisal/a: | Jezn ni cisto tako. Pa dajmo poskusiti razloziti kako zares je Prvo kot prvo kaj je brusenje... Eno je brusenje podloge (v anglescini stone grinding), drugo pa je brusenje robnikov. Stvari med seboj niso povezane (ok v doloceni meri so, ampaka pustimo sedaj to).
Sedaj pa zakaj se masa sploh brusi. Samo sprejem maze pri tem ne igra nobene vloge. Konec koncev pravilno postimana dila nima voska v teh "zarezah" (strukturi). Prav tako pa pri pravilno oskrbovani dili nimas tezav z zaprtimi porami v masi. Tudi samo "prekladanje" iz robnika na robnik ni odvisno od strukture. Celo vec... struktura ti otezi zavijanje, zato je sturktura na slalomskih smuceh narejena samo po sredini, centimeter ali dva na vsaki strani pri robnikih (na spicah in repih) pa je brez strukture, saj gre tako smuca lazje v ovinek. In zakaj potem ves ta halo? Preprosto zaradi fizike. Smuca ne drsi po snegu, pac pa se med smuco in snegom naredi tanek film vode (stopljenega snega) in smuca zares drsi po tem. Da pa se ne zalepi na vse to, pa imas narejeno strukturo. In le-teh je malo morje. Tako imas povsem razlicno strukturo za topel in moker grobo zrnat sneg (bolj globoko z vecjimi zarezami), ali pa za mrzel suh in fino zrnat sneg (skoraj gladka smuca).... seveda s tisoc variaciami vmes med tema dvema ekstremoma.
Je pa na koncu vse skupaj odvisno se od tega, za kaj se smuci potrebuje. Najbolj obcutljive za te stvari (in s tem je povezano tudi stevilo testiranj, da najdes pravo strukturo) so smuci za tek na smuceh in pa za smuk. Pri recimo slalom smuceh imas pa dobesedno dva ali tri razlicne pare in to je to.
Pa se to, da ne bo kdo mislil, da je sedaj potrebno za nedeljsko smucanje zganjati ne vem kaksno znanost. Razlicne strukture, vec parov smuci itd. se uporablja takrat, ko so vazne stotinke. Pri nedeljskih smucarjih pa za to (vsaj po moje) ni potrebe, zato je ena univerzalna struktura vec kot dovolj dobra. In ce se jo naredi na novo vsaki dve leti, je to vrh glave dovolj. |
Kako ni čisto tako? Samo bolj po kmečko sem napisal, pa spustil vse te podrobnosti ker se mi jih ni dalo pisat.
Sam pišeš da prehod iz robnika na robnik ni odvisen od teksture, pol se pa v naslednjem stavku negiraš Seveda je. Če jo imaš po celotni širini je težje, če jo imaš po sredini je lažje
Uglavnem sem samo na čimkrajš način želel napisat da ni tekstura ampak struktura. Sploh se pa z vsemi strinjam da za normalno smučanje je brezveze delat teksturo. Narediš pred vsakim začetkom sezone in je to to.
_________________
Nordica Dobermann Spitfire EDT XBI CT | Lange RS | Leki | Boeri | Swans | Hestra | Dainese |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| fischerpro3 |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 1:39 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča v kavbojkah
Pridružen/-a: Sre Jan 2006 11:32
Prispevkov: 1772
Kraj: sun city
|
| Thazz je napisal/a: | | fischerpro3 je napisal/a: | | BTW vozim kar nekaj amaterskih tekem |
Prides na Turracher? |
Nope.....jaz bolj take vaške vozim...za pokal HIT sem preslab... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| pj |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 3:32 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pet Nov 2008 9:43
Prispevkov: 761
Kraj: Malo tu, malo tam
|
| JeZn je napisal/a: | | Kako ni čisto tako? |
Predvsem to kar si napisal:
"Taka obloga sprejme več voska. Smuči ali snežna deska drsijo bolje in prehod od roba na rob je lažji".
Masa zaradi teksture ne sprejme nic vec maze. In prehod iz roba na rob zaradi strukture ni lazji ampak tezji. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Charlie Uno |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 6:31 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sezuva pancarje na sedežnici
Pridružen/-a: Sob Nov 2008 18:09
Prispevkov: 327
|
| pj je napisal/a: | | ...Preprosto zaradi fizike. Smuca ne drsi po snegu, pac pa se med smuco in snegom naredi tanek film vode (stopljenega snega) in smuca zares drsi po tem. |
PJ oprosti; ampak glede na moje znanje fizike se mi zdijo tlaki pod smučko premajhni, da bi se sneg stalil pa čeprav samo za kratek čas. Nalegalne površine so namreč prevelike in zaradi tega se tlak ne more toliko povečati, da bi se stalil sneg, tudi če je njegova temperatura samo stopinjo ali dve pod lediščem. Menim, da se to tudi pri drsalkah ne dogaja, razen ko postavimo drsalko "na nož" in v tem primeru pa je površina skrajno majhna in tudi samo naša teža povzroči zadosten tlak za taljenje ledu pod rezilom (zbrušenim robom) drsalke. Podobno je tudi z robnikom smučke na ledu, le da jo ta v tem primeru običajno slabše odnese.
Ostalo ti pa verjamem, predvsem pa tisto, da za naše rekreativne potrebe res ni treba komplicirati. Sicer pa tudi ostali menijo podobno...
Lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| streif |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 7:59 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pon Dec 2007 13:40
Prispevkov: 445
Kraj: pod Strmcem
|
| Charlie Uno je napisal/a: | | pj je napisal/a: | | ...Preprosto zaradi fizike. Smuca ne drsi po snegu, pac pa se med smuco in snegom naredi tanek film vode (stopljenega snega) in smuca zares drsi po tem. |
PJ oprosti; ampak glede na moje znanje fizike se mi zdijo tlaki pod smučko premajhni, da bi se sneg stalil pa čeprav samo za kratek čas. Nalegalne površine so namreč prevelike in zaradi tega se tlak ne more toliko povečati, da bi se stalil sneg, tudi če je njegova temperatura samo stopinjo ali dve pod lediščem. Menim, da se to tudi pri drsalkah ne dogaja, razen ko postavimo drsalko "na nož" in v tem primeru pa je površina skrajno majhna in tudi samo naša teža povzroči zadosten tlak za taljenje ledu pod rezilom (zbrušenim robom) drsalke. Podobno je tudi z robnikom smučke na ledu, le da jo ta v tem primeru običajno slabše odnese.
Ostalo ti pa verjamem, predvsem pa tisto, da za naše rekreativne potrebe res ni treba komplicirati. Sicer pa tudi ostali menijo podobno...
Lp |
sorry, ampak živo se spomin izjave profesorja fizike v 1. letniku SŠ, kot jo zgoraj navaja PJ. sem jo tedaj vzel kot aksiom, pa tudi sedaj se mi ravno ne ljubi, da bi iskal dokaze za ali proti. le, kot informacija...
_________________
*23/24* : 35x 16x Weinebene, 9x Rogla, "Belvi"- Stadion, Trije Kralji, Gaal, 7x Turnau
*22/23* : 40x
*19/20* : Reiteralm, Schladming, Kleinlobming, 9x Turnau, Semmering/Stuhleck, KL Hebalm, Brunnalm-Hohe Veitsch, St. Kathrein am Hauenstein, Präbichl, 11x Rogla |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Thazz |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 8:19 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča brez pancarjev
Pridružen/-a: Pet Jan 2005 21:19
Prispevkov: 65
|
To, da se naredi tanek film vode med smučo in snežno podlago je dolgo znan in tudi proučevan pojav. Tu so raziskave osredotočene predvsem na določanje stične površine smuči z vodno plastjo in debeline vodne plasti, od katerih je tudi odvisna sila trenja.
Dokaz, da se resnično tvori vodna plast predstavlja eksperiment, kjer se meri sila trenja med smučmi in snežno podlago, v odvisnosti od temperature snega, za nekaj različnih obremenitev smuči.
Pri nizkih temperaturah snega, večja obremenitev smuči pomeni tudi večjo silo trenja, saj prevladuje drsno trenje, ki je odvisno od koeficienta trenja in sile med smučmi ter podlago.
Z višanjem temperature snega, se razlika v sili trenja za različno obremenjene smuči zmanjšuje, nato pa pri določeni temperaturi povsem izgine. Tu prevladuje viskozno trenje, pri katerem je sila enaka
F = eta * A* v / d.
Tu je eta viskoznost vode, A stična površina drsne ploskve z vodno plastjo, v relativna hitrost med smučjo in podlago, ter d debelina vodne plasti. Rezultati takega eksperimenta so prikazani na sliki.
Pri nizkih temperaturah je namreč sproščena toplota, ki je posledica trenja, premajhna, da bi se sneg stopil. Z višanjem temperature snega je potrebno vse manj toplote, da se del snega stopi, tako da začne nastajati tanka plast vode in je celotno trenje kombinacija drsnega ter viskoznega. Pri določeni temperaturi (ko je trenjne najmanjše) ima celoten prispevek k trenju le viskozno trenje. S slike pa je tudi razvidno, da se nato z višanjem temperature sila trenja povečuje, kar je posledica večje stične površine.
In ravno v tem je tudi štos različnih struktur drsne ploskve. V zagotavljanju čim manjše stične površine in s tem zmanjševanju trenja. To je toliko pomembnejše pri smuku, saj smuči več časa drsijo in so manj na robniku kot pri slalomu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| DeX |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 8:20 pm Naslov sporočila: |
|
|
Išče plažo na smučišču
Pridružen/-a: Sob Jan 2009 16:50
Prispevkov: 211
|
Tudi na internetu je najti kar ene par virov informacij, ki govorijo v prid tej teoriji.
Na tej strani je preprosto in poljudno razloženo za kaj naj bi šlo: http://www.mechanicsofsport.com/skiing/basic_mechanics/why.html
_________________
Powered by Elan SLX Waveflex Fusion, Elan GSX Waveflex Fusion, Elan 82XTI Amphibio, Fischer Worldcup SL & Fischer Worldcup GS Masters |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| JeZn |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 8:58 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Pridružen/-a: Tor Dec 2008 18:24
Prispevkov: 76
|
Kam smo pršli...
Od rekreativnega smučanja, preko struktur do skoraj "kvantne" fizike
_________________
Nordica Dobermann Spitfire EDT XBI CT | Lange RS | Leki | Boeri | Swans | Hestra | Dainese |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| pj |
| Objavljeno: Čet Dec 09, 2010 10:01 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Pet Nov 2008 9:43
Prispevkov: 761
Kraj: Malo tu, malo tam
|
Ok pustimo fiziko in formule za trenutek pri miru in uporabimo zgolj logiko. Sneg je trda stvar, (vsaj delno) primerljiva z recimo plastiko, asfaltom, betonom itd. Ce postavis smuco na katero od teh povrsin prav hitro ne bo sla (pustimo sedaj plastiko na skakalnicah, ki je cisto nekaj drugega kot trda plasticna povrsina). Ce sklepas iz tega, potem smuca tudi po snegu ne bi drsela prav veliko boljse kot pa recimo po asfaltu... ali pa keramiki (pa spet pustimo tu keramicne smucine na skakalnicah, ki so vse prej kot gladka povrsina). Glede na to, da smuca po snegu vseeno drsi krepko boljse, kot po prej omenjenih povrsinah, nekaj le mora biti na tej vodi Pa da gremo se malo dlje... ce na plastiko polijes tanek sloj vode, gre smuca veliko lepse kot pa ce je brez tega.
Bo drzalo? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
