Nalaganje fotografij na forum
Pomoč pogostih vprašanj  Pomoč pogostih vprašanj   Išči  Išči   Seznam članov  Seznam članov   Skupine uporabnikov  Skupine uporabnikov
 
Registriraj se  ::  Prijava Prijava za pregled zasebnih sporočil   
 
Kazalo po Smucisca.net forumu » Italija » Smučanje v Livignu

Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
 Smučanje v Livignu « Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » 
Avtor Sporočilo
gore
PrispevekObjavljeno: Sob Maj 01, 2010 8:10 pm    Naslov sporočila: Smučanje v Livignu Odgovori s citatom

Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Sposoja si smuči od bloškega smučarja

Pridružen/-a: Sob Jan 2009 7:06
Prispevkov: 91


Vrnil sem se iz Livigna. Smučarsko gledano - super.
Smučišča skoraj prazna, proge urejene, nekatere sicer ojužene, druge pa v odličnem stanju ...
Nekaj slikic (žal zelo malo samih smučišč, ker je DSLR aparat z objektivom enostavno prevelik za smučanje) in vtisov sem prilepil na blogu.
Če pa koga kaj zanima, sem na voljo ...
_________________
http://kacnje.blogspot.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
technoalpin56
PrispevekObjavljeno: Ned Maj 02, 2010 8:39 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Fura slalom med smrekami
Fura slalom med smrekami

Pridružen/-a: Pon Dec 2008 23:27
Prispevkov: 604


Zelo lepe slike.

Imajo pa res zelo lepo urejeno in poskrbljeno za varnost.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
gore
PrispevekObjavljeno: Pon Maj 03, 2010 5:07 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Sposoja si smuči od bloškega smučarja

Pridružen/-a: Sob Jan 2009 7:06
Prispevkov: 91


Za razliko od kakšnih Dolomitov je tam tipična Italija
Med vožnjo z jajčki res ne moreš vreči steklenice na smučarje spodaj - in to zato, ker oken za odpiranje sploh ni. Sem pa lani videl, ko se je peljal jajček z ljudmi in to z odprtimi vrati

Ko smo lani govorili o nesrečah z ratraki - tam se med obratovanjem smučišča vozijo na polno - gor, dol, s sankami ... za moj okus so precej daleč od varnega smučišča.

Kakšnih ograj ni (skoraj) nikjer, stebrov (večinoma) ne zaščitijo ... skratka vse skupaj meni deluje bolj ubogo.

Sedaj to ni tako problematično, ker smučišče ni tako polno.

Njih rešujejo lepi tereni in predvsem dobri snežni pogoji - preko cele zime je res izvrsten naraven sneg.
Imajo celo snežne topove in žirafe - vendar jih verjetno uporabijo precej redko.

Če bi imeli v Sloveniji takšno smučišče, bi bilo za prvomajske praznike povsem polno. Smuka je bila (na osojnih smučiščih) zelo dobra. Tam je bilo kar nekaj Slovencev - je bil kakšen forumaš?
_________________
http://kacnje.blogspot.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
poho87
PrispevekObjavljeno: Ned Okt 31, 2010 5:53 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča s sulicami
Smuča s sulicami

Pridružen/-a: Ned Okt 2010 17:41
Prispevkov: 1
Kraj: Koper

Pozdrav! Bom kar v tej temi vprašal; in namreč, zanima me če kdo ve kakšne so kaj razmere v Livignu (sneg itd.) konec novembra oz. začetek decembra. In kako je z dostopom do Livigna?
Se mi splača rezervirat ta termin? Saj je od 27.11 do 04.12. tedenski ski pass gratis, ob bivanju (najmanj 7 dni-apartma)?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
sernk
PrispevekObjavljeno: Ned Okt 31, 2010 7:53 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Išče plažo na smučišču
Išče plažo na smučišču

Pridružen/-a: Tor Jan 2007 21:33
Prispevkov: 127
Kraj: Stanežiče

Sam sem bil tam lani januarja, takrat je bilo dovolj snega, povsem brez kamnov. Glede konca novembra ne vem kako je, mislim da takrat obratuje še bolj malo prog, vrjetno bi se spačalo it kašn tedn kasneje, če se ne motim imajo free skipass skoraj do konca decembra. Drugače pa smučišče priporočam ker je res dobro, proge so zelo široke, in nikoli ni preveč ljudi. Če pa v Livigno nebi bilo pogojev za smučanje, je blizu Bormio, kjer je na vrhu vrjeto že zdaj možno smučati, ali pa v Švico v St. Moritz. Za pot v Livigno bi pa priporočal da se odpravite čez Švico in potem skozi tunel v dolino Livigna, ker je pot čez Sondrio proti bormiu predolga za vožnjo.
_________________
Sezona 14/15 2x Stari vrh
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
smitko
PrispevekObjavljeno: Pon Nov 01, 2010 12:12 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sezuva pancarje na sedežnici
Sezuva pancarje na sedežnici

Pridružen/-a: Sob Mar 2006 10:11
Prispevkov: 235
Kraj: mb

poho87 je napisal/a:
Pozdrav! Bom kar v tej temi vprašal; in namreč, zanima me če kdo ve kakšne so kaj razmere v Livignu (sneg itd.) konec novembra oz. začetek decembra. In kako je z dostopom do Livigna?
Se mi splača rezervirat ta termin? Saj je od 27.11 do 04.12. tedenski ski pass gratis, ob bivanju (najmanj 7 dni-apartma)?


ski start je skoraj povsod loterija
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Exorcist
PrispevekObjavljeno: Pon Nov 01, 2010 10:24 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča brez pancarjev
Smuča brez pancarjev

Pridružen/-a: Pet Dec 2008 19:35
Prispevkov: 22


skipass free ponudba je do 24.12 (uradno), vsi ponudniki nastanitev pa dajo tudi do 26.12. Tezava je v tem, ker je sedaj ze vse polno, mogoce so prosti se kaksni hoteli oz najdrazji apartmaji
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
miroko
PrispevekObjavljeno: Ned Apr 03, 2011 11:27 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Sposoja si smuči od bloškega smučarja

Pridružen/-a: Pet Mar 2006 22:32
Prispevkov: 76


Vrnil sem se z Livigna. Proge so vrhunske. Nad nadmorsko višino 2000 m je še prava zima. Snega imajo še za najmanj en mesec. Edino smučarjev je preveč. V Livigno bi peljal naše turistične delavce (žičničarje,hotelirje in gostince) na ekskurzijo, da bi se naučili , kaj sploh je zimski turizem. V Sloveniji znajo samo dobro zaračunat, kar pa je delo na kratki rok.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
gore
PrispevekObjavljeno: Tor Apr 05, 2011 6:39 am    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Sposoja si smuči od bloškega smučarja

Pridružen/-a: Sob Jan 2009 7:06
Prispevkov: 91


No, še eden povratnik iz Livigna. Včeraj zvečer smo se vrnili.
Smučarija je super, le gneča je kar velika. Sploh v nedeljo je bila dopoldan nepopisna - čeprav si vedno lahko našel prazne proge (sploh bolj ojuženih ljudje ne marajo, tisti, ki izhajamo iz turne smučarije, pa uživamo ). No, popoldan je vedno precej prazno.
Prog seveda ne uredijo tako kot recimo na Kronplatzu, naprave so tudi starejše ... ampak naraven sneg odtehta vse skupaj. Res odlično, sploh sedaj, ko je bilo vreme brez vsakega oblačka in brez vetra.

Kar zadeva samo mesto - tukaj se ne bi strinjal s predhodnikom (ljudje smo pač različni). Svinjarije je res veliko - pač povsem italijansko mesto. Duši se v prometu - skoraj ne bi pričakoval, da se popoldan lahko preko mesta po glavni cesti voziš tudi dobre pol ure (pa je mesto kot recimo Kamnik). Svinjarijo sedajle še povečuje dejstvo, da se sneg tali in vsi odpadki zime so vidni ...

Tako opevane trgovine in njihov posebni položaj mene ne prepriča. Čeprav mislim, da sem bil v zadnjih dveh letih tam petkrat, še nisem ničesar kupil. Niti ni poceni, poleg tega pa se mi zdi pri tehnični robi odnos prodajalcev zelo podcenjujoč. No, pa še cen zelo pogostno nimajo napisanih. Res pa je, da potreb po cigaretih, alkoholu in parfumih nimam in morda zato nisem povsem pravi ocenjevalec. Je pa cenejši bencin.

Turizem je nekje vmes - imajo nekaj odličnih potez (recimo brezplačni tedni smučanja skupaj s hoteli, stalni dogodki, trženje bazena med hoteli ...), hkrati pa tudi kakšno zelo nerodno zadevo (recimo čistoča, zanemarjenost, lokacija info točke (sedaj je info točka na začetku Livigna, v centru pa je zaprta - popoldan bi človek kaj pogledal in vprašal, pa moraš na drug konec mesta), v celem Livignu sem našel le en poštni nabiralnik ...). Skratka - tipično italijansko mi deluje.
Pri podcenjujočem odnosu trgovcev bi dodal tudi gostince - v isti gostilni so pri (praktično) enakem naročilu, enkrat zaračunali dodatek strežbe (in to kar 4,5 EUR - naj si jih v rit zataknejo), drugič pa ne. Tudi sicer imam občutek, da so relativno počasni. Pa ne vem - ali je to zato, ker nas (vključno z mnogimi vzhodnjaki, ki so sedaj tam) podcenjujejo ali so pač takšni po naravi.



_________________
http://kacnje.blogspot.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
gore
PrispevekObjavljeno: Sre Maj 02, 2012 12:52 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Sposoja si smuči od bloškega smučarja

Pridružen/-a: Sob Jan 2009 7:06
Prispevkov: 91


Minilo je že dobro leto od (mojega) zapisa v tej temi.

Tokrat smo bili v Livignu od petka do torka. Razen v nedeljo, ko je dopoldan malo deževalo, je bila smuka ODLIČNA. Na prograh nobene gneče, še v ponedeljek dopoldan je bilo na nekaterih prograh trdo do 13h ali še dlje. Meni ustreza, da se malo ojuži in tako je tudi bilo.



Več na http://kacnje.blogspot.com/2012/05/prvomajska-smucarija-v-livignu.html
_________________
http://kacnje.blogspot.com
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
DARE
PrispevekObjavljeno: Sob Nov 10, 2012 5:32 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča s sulicami
Smuča s sulicami

Pridružen/-a: Sre Mar 2012 18:54
Prispevkov: 7


Halo druščina...
Ker januarja, natančneje 5.1 odrinem v Livignio me zanima pot katero ste izbrali?Štartam iz Kranjske gore in po google map mi pokaže 3 variante...kolikor mi je znano je edina normalna dostopna pot iz Švice...Je treba res mimo Milana?Ne obstaja kaka bljižja varianta npr. Lienz - Brunico - Bolzano - Merano....??
Aha pa še eno vprašanje...Kako je vozni red glede tunela...a je res,da ga zapirajo in spuščajo vozila ob določenih urah samo v Livigno in ob določenih urah samo vozila,ki gredo v Švico?

Hvala za odgovore in vaše izkušnje...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
tim
PrispevekObjavljeno: Sob Nov 10, 2012 6:15 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pili dile po vsaki furi
Pili dile po vsaki furi

Pridružen/-a: Pet Jan 2007 22:49
Prispevkov: 799
Kraj: Birmingham, UK

DARE je napisal/a:
Halo druščina...
Ker januarja, natančneje 5.1 odrinem v Livignio me zanima pot katero ste izbrali?Štartam iz Kranjske gore in po google map mi pokaže 3 variante...kolikor mi je znano je edina normalna dostopna pot iz Švice...Je treba res mimo Milana?Ne obstaja kaka bljižja varianta npr. Lienz - Brunico - Bolzano - Merano....??
Aha pa še eno vprašanje...Kako je vozni red glede tunela...a je res,da ga zapirajo in spuščajo vozila ob določenih urah samo v Livigno in ob določenih urah samo vozila,ki gredo v Švico?

Hvala za odgovore in vaše izkušnje...


Glede predora ... Je enosmeren. Tako, da se zna zgoditi, da moraš malo počakati, da prideš na ono stran ...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
DARE
PrispevekObjavljeno: Sre Jan 16, 2013 5:12 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča s sulicami
Smuča s sulicami

Pridružen/-a: Sre Mar 2012 18:54
Prispevkov: 7


Evo druščina...vrnili smo se iz Livigna!Kaj naj rečem...blo je fantastično!Snega dovolj,apartma sicer na koncu vasi vendar do prve vlečnice ni blo več kot 150m...tako da nam ni blo hudega! Duty free je zmaga!Alkohol,cigarete ter bencin (nafta) so cenejše...špecarija pa tam tam približno enako kot pri nas...
Bral sem neke kritike na račun odnosa domačinov do tujcev...sam negativne izkušnje nisem imel,kvečjemu bi odnos v trgovinah, parfumerijah ter restavracijah označil kot prijazen in korekten!
Evo pa še par slikic....
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
DARE
PrispevekObjavljeno: Pet Jan 18, 2013 1:16 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Smuča s sulicami
Smuča s sulicami

Pridružen/-a: Sre Mar 2012 18:54
Prispevkov: 7











Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
gost2
PrispevekObjavljeno: Sob Mar 02, 2013 10:07 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Fura slalom med smrekami
Fura slalom med smrekami

Pridružen/-a: Pon Okt 2005 17:45
Prispevkov: 678


Upam da moderatorji nekega dne združijo obe sorodni temi v enotno s starim naslovom Livigno...

http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/uzivanje-na-livinjskih-avtocestah/303490

Uživanje na livinjskih "avtocestah"
Livigno je na nadmorski višini kar 1816 metrov
2. marec 2013 ob 06:31
Livigno - MMC RTV SLO
V soboto sva se vrnila z letošnjih zimskih počitnic. Lani sva proslavila že srebrni jubilej, kar raziskujeva avstrijska, italijanska in švicarska smučišča, vsako leto drugo. Tokrat je bil na vrsti Livigno.



Livigno je mestece z dobrimi 6.000 prebivalci na skrajnem severovzhodu italijanske pokrajine Lombardije, tik ob meji s Švico. V ožjem zemljepisnem smislu je to dolina Valtellina, še natančneje Zgornja Valtellina.
V lokalnem narečju mu pravijo Liv?gn, nemško govoreči sosedje pa ga imenujejo Luwin. Skrito je sredi visokih gora v dolini reke Spöl na nadmorski višini kar 1816 m.
Upravno k njemu spada tudi vas Trepalle, ki je z 2.069 m bojda drugo najviše ležeče naselje v Evropi sploh.



Zaradi njegove odročnosti me je najbolj skrbelo, kako se bova pripeljala do njega.
Pozimi, ko je več okoliških gorskih prelazov zaprtih, obstajata do njega samo dva dostopa: s severne, švicarske strani skozi predor Munt la Schera in z južne, italijanske strani iz Bormia prek Passa di Foscagno (2291 m).
A tudi za ta dva so vsaj v prtljažniku obvezne zimske verige. Najbrž mi ni treba posebej povedati, da jih midva nimava.



Še dobro, da obstaja predor Munt la Schera. L. 1957 sta se Italija in Švica dogovorili, da bosta na Spölu s skupnimi močmi zgradili elektrarno. V ta namen sta na meji postavili tri jezove.
Zaradi tako nastalega umetnega jezera Lago di Livigno (tudi Lago del Gallo) s 4,7 km? površine so morali celo preseliti nekaj Livignčanov.
Za potrebe gradbincev so l. 1965 tudi prebili omenjeni predor, ki so ga kasneje prepustili splošnemu prometu. Dolg je 3,5 km, a samo 2,5 m širok in 3,6 visok, zato mora biti promet skozenj urejen enosmerno.
Poseben režim vožnje velja ob sobotah: od 5. do 10. ure je odprt le v smeri Švice, od 11. do 18. pa v smeri Italije. Na lastne oči sva se prepričala, da se urnika niti pregovorno natančni Švicarji ne držijo.



Tako turistične agencije kot spletni načrtovalci priporočajo severno različico poti prek Beljaka in Lienza (Avstrija), Bolzana in Merana (Italija) ter Müstaira (Švica).
Razumljivo, saj je s 476 km daleč najkrajša, vendar sem prepričan, da ne tudi najhitrejša. Kdor se je namreč kakšno zimsko soboto, na dan smučarskega "preseljevanja narodov", že vozil po Pustriški dolini, ve, kako počasi to gre.
Če torej hočemo hitreje, po avtocestah, je najhitrejša pot ? če ne obtičimo že pred karavanškim predorom ? prek Innsbrucka (Avstrija) in Zerneza (Švica). A utegne se zgoditi, da tudi v Avstriji obtičimo v smučarski koloni.
Zato sem se sam, ko sem se prepričal, da je Pass dal Fuorn (Ofenpass, 2149 m) kopen, odločil za smer Benetke?Verona?Bolzano?Merano?Müstair.
Slabih 650 km večinoma avtocest sva z malico in vsemi "kavicami" vred gladko prevozila v osmih urah. Pri tem sem si oddahnil ob spominu, kako smo se pred leti še v troje v snežnem metežu prebijali do bližnjega Bormia do trde noči.

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2013/03/01/64969025_04-pass-dal-fuorn.jpg

Ko sva z nekaj težavami našla rezervirani apartma, se nama je nos rahlo povesil. Najbrž razvajenima s švicarskimi namestitvami iz zadnjih let, se nama je zdelo sicer trisobno stanovanjce malce preskromno.
Posebej razočarana sva bila nad njegovo kletno lego, zaradi česar skozi okno nisva mogla ugotoviti niti, kakšno je zunaj vreme.
Klavrno je bila opremljena tudi kuhinja, pač pa sva se lahko umivala vsak v svoji kopalnici. Eno bi brez pomislekov zamenjala za nekaj loncev in kozic, a kaj ko ni bilo nobenega interesenta za menjavo.
Vsem slabostim navkljub sva se v apartmaju že naslednji dan udomačila. Kot da bi bilo kdaj kje drugje drugače.



Že l. 1880 je pek Giovan Battista Silvestri, bolj znan kot M?ca, odprl prvo gostišče s prenočišči v kraju in s tem začel novo poglavje v njegovi gospodarski zgodovini.
A do resnejšega razcveta turizma je prišlo šele po l. 1914, ko je Livigno (sicer iz vojaških razlogov) dočakal prvo cesto, seveda iz Bormia.
Toda cesta je bila še celih 38 let prevozna zgolj poleti. Ko so jo končno začeli pozimi plužiti, so l. 1953 lahko postavili tudi prvo žičnico.





Danes so smučišča speljana po obeh pobočjih doline. Gostejša je njihova mreža na zahodni strani, kjer so na široki planoti zgradili obsežen sistem žičnic in prog, imenovan Carosello 3000 (2749 m).
Skoraj vse proge v njegovem sklopu veljajo za srednje zahtevne. Na vzhodni strani doline se najbolj zanimive spuščajo izpod vrha Monte della Neve (2708 m).
Od tam je treba odsmučati po eni izmed treh "črnih" prog, drugo stran pa lahko preizkušajo ljubitelji prostega smučanja. Proge na sosednjih Monte Spondi (2574 m) in Il Mottolinu (2402 m) so spet vse srednje zahtevne.
V celoti se Livigno hvali s 115 km prog, ob katerih vozi skoraj 30 žičnic.



Midva sva ? razen enega poskusnega dneva ? ves teden smučala po zahodnem bregu doline. Seveda, saj je bil najin apartma manj kot 200 m oddaljen od spodnje postaje Carosella.
Vreme je bilo ves teden pretežno sončno, tako da je celo Mojca s svojim bolj skromnim smučarskim znanjem neskončno uživala. Proge so dolge in široke, vse tekoče povezane med seboj in skrbno vzdrževane.
Teren je dovolj razgiban, vendar ne prezahteven, tako da se večina lahko prepusti res brezskrbnemu vijuganju po belih strminah. Skratka lagodno užitkarjenje.
Žal si tolikšne hvale ne zaslužijo žičnice, saj so mnoge ne le stare, ampak tudi zastarele. Verjetno kdo na smučišču pogreša tudi več restavracij in mest z zabavo, a nama je prav zimski mir še posebej dobro del.



Morebitne bodoče obiskovalce Livigna bi rad opozoril na dve žičnici.
Prva je sedežnica Blesaccia II, ki edina smučarja pripelje na greben, s katerega se odpre širok razgled na očarljivo sosednjo dolino Federio in gore nad njo, vse mehko prelite s snežno "smetano".
V ospredju sta Munt Cotschen (3104 m) in Piz Leverone (3058 m), nekajkrat pa se je daleč na levi iz oblakov pokazal celo mogočni Piz Bernina (4049 m), najbolj vzhodni alpski štiritisočak.
Zgornja postaja je zaradi vsega tega v lepem vremenu vedno polna ljudi, ki se pred čudovito gorsko kuliso nastavljajo fotografskim objektivom.
Prav zaradi tako lepega okolja so meni najbolj prirasle k srcu proge ob sedežnici Federia, ki je sicer videti nekoliko od rok in jo zato marsikdo spregleda.
Za povrhu pa prav Federia potegne smučarja na višino 2755 m, kar je najvišja točka livinjskih smučišč.









Zelo me je presenetilo, da sta bila glavna jezika, ki ju je bilo slišati na tamkajšnjih smučiščih, poljščina in češčina. Prav tako me je presenetilo, da so ti vzhodnjaki vsi po vrsti smučali odlično. Oh, ti človeški predsodki!
Poslušanje blagoglasnih slovanskih govoric pa me je spomnilo, da sem pred časom bral teorijo, ki je ugibala, ali niso morda Slovani pred poldrugim tisočletjem priromali vse do teh težko prehodnih gora.
Imajo okoliška zemljepisna imena, kot so Tschierv, Valchava in že omenjeni Cotschen, kaj opraviti s to teorijo? No, če niso teh krajev Slovani osvojili v davnini, so jih očitno zdaj.



Nama je tri do štiri ure smučanja na dan dovolj in tako nama po kosilu običajno ostane še nekaj časa za druge dejavnosti. Ljubiteljem zgodovine in umetnosti Livigno žal nima kaj ponuditi.
Zato se lahko množice obiskovalcev, kadar ne smučajo, v celoti posvetijo nakupovanju. Livigno je spričo težke dostopnosti stoletja trpel revščino. Zaradi tega je bil že l. 1805 v okviru retijske države Treh zvez deležen davčnih olajšav.
Privilegije so mu kasneje priznali tudi avstrijski cesar, italijanski kralj, italijanska republika in l. 1960 celo Evropska unija.
Ker v Livignu še danes prodajajo uvožene izdelke brez plačila carine, je mesto dobesedno preplavljeno s prodajalnami tujih žganih pijač, kozmetike, tobačnih izdelkov in še česa.
V najini denarnici se je ta ugodnost še najbolj poznala na bencinskih črpalkah, kjer se cena litra 95-oktanskega bencina vrti okoli 1,18 evra.

Več veselja kot z nakupi imava s sprehodi. Za kakšen resnejši pohod Livigno pozimi ni primeren. Snega je namreč tam vedno dovolj in preveč, debela snežna odeja pa rada pomeni tudi nevarnost plazov.
Zadnji usodni je nad Livigno prihrumel 21. 1. 1951, ko je porušil ducat hiš in pokončal sedem ljudi.







Nama se je povsem nenadejano najlepši sprehod posrečil, ko se je Mojca hotela na vso silo prepričati, kako je videti prav zaradi plazov pozimi zaprta cesta čez prelaz Forcola di Livigno (2315 m).
Vožnja se je končala takoj za krajevno tablo. A naprej je vabila s snežnim teptalnikom lepo utrjena pot. Ne bodi lena, sva zavila nanjo in hitro ugotovila, da je to poleti kolesarska steza na omenjeni prelaz.
Kmalu so se pojavili prvi kažipoti. Napisi na njih so dosledno v lokalnem narečju, zato bom tudi jaz tu uporabljal lombardska imena in italijanska dodal v oklepaju. Iz njih sva razbrala, da jo mahava po poti 100 proti planini Vach (Vago).
Uživala sva v zimskih prizorih na robu kiča, ki so se mi zdeli kot nalašč za kak stenski koledar. Kmalu za uravnavo Rinált ali Ri? Alt (Collini) sva srečala mlad par, ki se je vračal od slapu v dolini Néira (Nera).
Preslabo obutima se jima do njega ni uspelo prebiti. Midva sva do Vacha (2000 m) potrebovala približno uro. Na planini naju je najbolj očaral pogled v zatrep doline, ki jo je zapiral slikoviti Al Paradiśín (Piz Paradisino, 3302 m).
Da se ne bi vračala po isti poti, sva prečila do parkirišča P8 na cesti s prelaza in se po njej sprehodila nazaj k avtu.







Dopust v Livignu seveda ne bi bil popoln, če ne bi preizkusila še valtellinske kuhinje. Za to sva izbrala preprostejšo restavracijo, v kateri sva se nadejala tradicionalnih jedi, pripravljenih po bolj prvobitnih receptih.
In nisva se uštela. Hladno predjed v obliki bresaole (t. j. na zraku sušene govedine) in domačega sira sva izpustila. Za toplo predjed sva izbrala najbolj značilno valtellinsko jed ? pizzocchere.
To so ajdovi rezanci, ki pa jih pripravijo zelo samosvoje. Skuhajo jih skupaj s koščki krompirja, zelja, špinače in/ali druge zelene zelenjave. Ko jih odcedijo, jih potresejo s kosmi mehkega sira in bogato zabelijo z zeliščnim maslom.
Vse skupaj še malo pogrejejo, da se sir do konca stopi in jed zgosti. Slastno! Za glavno jed sva naročila prav tako tipično divjačino: Mojca zajčji file in jaz jelenov zrezek.
Oba sva za prilogo dobila polento in jurčkovo omako. Obilno večerjo sva zalila z buteljko vina Inferno Riserva 2007 vinarja Rainoldija.



Valtellina je majhen, a cenjen vinorodni okoliš. V njenih vinogradih je doma tako rekoč ena sama sorta grozdja ? rdeči nebbiolo, ki mu domačini pravijo chiavennasca.
Okoliš je razdeljen v pet poznavalcem dovolj prepoznavnih leg: Maroggia, Sassella, Grumello, Inferno in Valgella (od zahoda proti vzhodu). Najbolj cenjeno je najbolj suho vino iz Sasselle.
Tako kot drugje v Italiji vino, starano dlje kot običajno, označijo kot riservo. Zanj praviloma uporabijo najbolj kakovostno grozdje iz izbranih vinogradov.
Valtellinska posebnost je vino sforzato. Tudi pri njem gre seveda za najboljše grozdje, ki ga po trgatvi najprej tri do štiri mesece sušijo na slamnatih rogoznicah.
Tudi maceracija traja pri njem praviloma dlje kot običajno, za piko na i pa ga radi še kako leto ali dve zorijo v barikih.



Domov sva se vračala po isti poti, kot sva prišla v Livigno. Malo daljši postanek sva si privoščila edinole v Müstairu in s tem poravnala še en dolg izpred let.
Na robu te švicarske vasice namreč stoji samostan sv. Janeza, ki naj bi ga okoli l. 775 ustanovili na ukaz samega frankovskega kralja Karla Velikega.
Na prehodu iz 8. v 9. st. je skoraj vsa notranjost samostanske cerkve dobila bogato poslikavo. To danes uvrščajo med najlepše ohranjene karolinške freske in so zato pod zaščito Unesca.
V 12. st. je samostan prešel v roke benediktinskih nun, ki v njem domujejo še danes.





Ko sva na Fernetičih spet zapeljala na domačo avtocesto, je začelo divje pihati in snežiti. Srečno sva se pripeljala domov, a zaradi obilice snega nisva mogla niti na dvorišče.
Ni nama ostalo drugega kot pljuniti v roke in dvorišče skidati. S tem sva, upam, dokončno odplačala najin letošnji zimski dopust.

Jani Luštrek; fotografije: Mojca in Jani Luštrek


Nazadnje urejal/a gost2 Ned Mar 03, 2013 10:06 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran 1, 2  Naslednja Stran 1 od 2

Kazalo po Smucisca.net forumu » Italija » Smučanje v Livignu
Pojdi na:  



Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 


© 2006-2014 - smucisca.net
Powered by phpBB