| |
  |
|
| Merjenje višine snega med teptanjem |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| miki |
 Objavljeno: Ned Jun 12, 2011 11:02 pm Naslov sporočila: Merjenje višine snega med teptanjem |
 |
|
Moderator
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 13:25
Prispevkov: 3670
Kraj: Maribor
|
Zanimiv članek oz. intervju z vodjem prog v Ischglu:
http://s1.directupload.net/images/user/110612/s8ridjph.pdf
V ospredju je sicer sistem za merjenje višine snega, nameščen na teptalcu, ki kar med teptanjem riše zemljevid proge z označeno višino snega. Da je ta podatek vozniku ratraka in upravljalcu topov izjemno dragocen, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Zraven pa sem našel še nekaj zanimivih podatkov, morda ne bi bilo slabo ko bi podobno razmišljali še kje, ne samo v Ischglu:
| Citiram: | Früher ist man erst darauf gekommen, dass eine Stelle schwach ist, wenn sie aper geworden ist! Durch den professionelleren Umgang mit
der Materie steigt die Pistenqualität zweifellos. |
Ja, res je. Ko je del proge kopen, je že zelo pozno, ukrepati je potrebno prej!
| Citiram: | Früher ist man in der Flotte gefahren, 10 Maschinen nebeneinander, und hat die Fläche ausgewalzt bis zur nächsten Piste.
Heute sind die Hälfte Maschinen Windenmaschinen, die alle alleine
unterwegs sind. Die Solomaschinen walzen noch die dazwischenliegenden
ebenen Flächen aus. Also sind die auch alleine unterwegs. |
Aha, končno sem od odgovorne osebe prebral, kar tudi sam opažam že nekaj let: teptanje 'v čredi' je preteklost, danes a) tepta vsak svoj odsek proge in b) polovica ratrakov tepta z vitlo. Podobno opažam recimo v Franciji, v Tignesu ali Val Thorensu se jim je pred 15 leti tudi zdelo frajersko da so na progo poslali 5 ratrakov vštric, zadnja leta pa tega praktično nisem več videl. In: vse kar je malo bolj strmo kot bejbika, se tepta z vitlo. Celo strmi odseki na modrih progah (OK, nekatere francoske modre bi pri nas ali v Italiji zagotovo bile rdeče  ). Ne morem kaj da ne bi primerjal s Pohorci (pa to sploh ne pomeni, da so slabši od ostalih slovenskih smučišč, kot Mariborčan pač celo zimo gledam na Pohorje, občasno tudi z daljnogledom, in situacijo kar dobro poznam): še vedno večino prog teptajo v skupini, kar očitno pomeni da brez vitla. Vitel je očitno rezerviran za Stadion (in v izjemnih snežnih razmerah, če je slučajno vsaj 70 cm naravnega snega, za stari FIS in Jonatanko).
| Citiram: | Wir müssen schauen, so viele Pistenkilometer wie
möglich im Frühjahr offen halten zu können ? wenn
möglich auch die Talabfahrten bis Mai! Die Schneehöhenmessung wirkt sich insofern positiv aus, weil man weiß, wo noch verteilbarer Schnee liegt. Denn wenn im Frühjahr einmal die letzte Eisschicht durch ist, kann
man den Schnee nicht mehr halten. Daher muss man immer Schnee auf die letzte Schicht schieben ? wenn man weiß woher! Dadurch halten die Pisten länger.? |
Zelo zanimiv podatek: če spomladi progo toliko 'pobere', da se stali zadnja plast ledu (nad zemljo), proge ni več možno vzdrževati. Zato je na to zadnjo plast vedno treba pritisniti sneg - če veš od kod ga vzeti. (torej: ko se spomladi prikažejo kopnine, nič več ne pomaga če tiščiš sneg v blato - ukrepati je treba, preden pride tako daleč).
Še en zanimiv tehnični podatek, tudi tu na forumu smo že pogosto debatirali koliko snega se lahko naredi iz danega volumna vode: na splošno se računa s faktorjem 2.3, torej 2.3 m3 snega iz kubičnega m vode. V neugodnih razmerah (jesen s spremenljivimi temperaturami, vetrovni pogoji) to razmerje pade na 1 : 1.8.
Pod črto torej zelo zanimiv članek za ljubitelje bolj 'tehničnega' branja, zanimivo je brati kako razmišljajo in delajo profiji. Zelo zanimiva je recimo politika Ischgla glede dolžine sezone: čeprav začnejo zasneževati zgodaj, včasih že oktobra, ne začnejao obratovati ko zasnežijo prvo progo, apmak je njihov cilj sezona od zadnjega vikenda v novembru do prvega vikenda v maju. Ampak: v tem času hočejo imeti odprte vsa smučišča od prvega do zadnjega dne, vključno s progami v dolino! Ambiciozno razmišljanje, ampak samo tako se kam pride  !
_________________
Sezona 2024/2025: 55 smučarskih dni = 7 x Kitzsteinhorn, 6 x Pohorje, Schladming, 5 x Meli, 3 x Obertauern, Tauplitzalm, 2 x Grosseck/Speiereck, Katschberg, 3 Kralji, Flachau, Riesneralm, Dachstein West, Kope, Golte, 1 x Fanningberg, Wurzeralm, Filzmoos, Rauris, Galsterberg, Zauchensee, Schmitten, Radstadt/Altenmarkt, Hochkönig. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| lenko |
| Objavljeno: Pon Jun 13, 2011 6:51 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pohorc
Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3278
|
Dober ratrakist pozna teren in ve koliko snega se kje nahaja, vsaj tako sem jaz bil navajen od enega iz Pohorja.
Miki, poglej pa še kdaj tudi po nočni smuki, ali pa celo ob 2,3,4 zjutraj. Osamljene lučke. Za široke proge kot pa je pisker, pa nekako ni v navadi da tepta samo eden, tudi za pred nočno smuko... Vse je drugače če je novozapadel sneg  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
| |
|
Stran 1 od 1 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
