| |
| Jahorina, Bjelašnica |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| ledenko |
 Objavljeno: Čet Nov 02, 2023 11:21 am Naslov sporočila: |
 |
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1892
|
Še vedno trdim enako in vprašanje kaj je v Bosni glavni cilj te investicije.
Nemogoče ravno ni, ampak taka voda ni uporabna za akumulacijo. Morda, če jo tik pred zimo zajameš in potem takoj porabiš. Če pa misliš to vodo skladiščit imaš na izbiro:
- neprestano pretakanje bazena skozi UV filtre kar je izjemno draga rešitev.
- nakupit rezervne filtre za topove, pojačat število zasneževalcev in računat na letno čiščenje šob na topovih, ter precej hitro uničenje topov, ker bo slej ko prej nekdo krivo vpel kako šobo, ali nukleator.
- pobrat subvencijo in pozabit na uporabo tega sistema.
Morda je na Jahorini v igri prva, ali tretja rešitev, morda celo kombinacija vseh btreh z poudarkom na tretjo.
Na Krvavcu npr. zajemajo Kokro in je cel hudič z algami, v MB je zeleno. Enako bo v Kranjski Gori in še kje, da ne omenjam vsakega zajetja posebej. Vse to ni nič v primerjavi z tako iz terena pobrano vodo in višinskim soncem, ki kar kliče alge na obisk. Ne vem, morda je odvisno tudi od sestave tal. Nekje v centralnih alpah z granitno strukturo je verjetno manj težav kot na naših koncih, k imajo od Julijcev do Grčije apnenec. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| blajo |
| Objavljeno: Čet Nov 02, 2023 3:26 pm Naslov sporočila: |
|
|
Išče plažo na smučišču
Pridružen/-a: Sre Jun 2006 23:54
Prispevkov: 213
|
Kaj pa po balkansko vrečt noter klorove arcnije, da vse trajno pocrka in mehansko precedit?
Ipak oni niso EU, nihce jih ne bo ustavil/nadziral/simfal, ce bodo malo “po domace” ocistili vodo …
… ne vem pa kako cista mora biti, da jo lahko spustis v cevi od topov. (koliko mikronsko filtracijo se rabi)
V kmetijstvu si “izvenEU” lahko privosci nore zadeve. Ki preverjeno funkcionirajo (so tudi pri nas leta in leta”)
Ce so tisto kreativo prestavili na to podrocje, je marsikaj mogoce …
…  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Čet Nov 02, 2023 6:46 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1892
|
Modra galica dela čudeže. 
Glede trdih delcev ni problem. V črpališču vgradiš 180 do 200 mikronski avtomatski filter, na topove pa daš 250 mikronskega kot zadnjo obrambo in če je sistem dober ti filtra celo zimo ni treba čistit.
Alge so drug problem, ker so spolzke in gibke. Vsaka za sebe z lahkoto zleze skozi vsako prepreko, ampak ko se ena zatakne nekje na filtru, ali še huje v šobi, potem, ni več rešitve. V zelo kratkem času imaš povsod naokrog debelo goščo, ki se je na dovoljene načine zelo težko znebiš. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| marko |
| Objavljeno: Pet Nov 03, 2023 4:11 pm Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2837
Kraj: Ljubljana
|
| Ledenko, saj ni treba, da pajcaš tisto vodo v zajetju celo poletje. Pozno jeseni preusmeriš cev iz zajemalne ploščadi v rezervoar, ki je do takrat suh in očiščen. Ta voda ima 0,0 apnenca in je čista, kar je veliko bolj blagodejno za šobe kot kakšna Kokra. V novembru tudi alge ne bodo mogle zrasti, decembra pa že streljaš. Na Kredarici recimo s tako vodo kuhajo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Pet Nov 03, 2023 8:47 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1892
|
Ja, ampak delat sistem zasneževanja na upanju, da bo jeseni dovolj dežja, da ti napolni bazen je enako smotrno kot delat smučišče na Kaninu. 
Navadno se za polnjenje akumulacije računa dotok, ki jo napolni vsaj v 60 dneh. Če to ne gre se slej ko prej pojavijo problemi.
Letos bi jeseni z z biranjem meteornih vod trikrat napolnili vsako akumulacijo, kaj pa lani, kaj pa naslednje leto? A bo v drobnem tisku na vozovnici, ali rezervaciji hotela to omenjeno? Resen center se tega ne more iti! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| marko |
| Objavljeno: Pon Nov 06, 2023 11:11 am Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2837
Kraj: Ljubljana
|
Ledenko, teoretično lahko tudi Kokra in Sava presahneta. Dejansko pa sem preveril v letih 1981-2015 v Sloveniji ni bilo suhega oktobra ali novembra. Najbolj suha sta bila ta dva meseca v letih 2001 in 2006, ko je v povprečju v Sloveniji padlo cca 140 mm padavin. To je povprečje za Slovenijo, pri čemer se ve, da je vzhodni del bistveno manj zalivan, Bovec in Bohinj pa veliko nad povprečjem. Sem malo računal. Za napolniti 20.000 m3 veliko jezero (Zvoh) v 2 tako sušnih mesecih, bi rabil površino 100.000 m2. Če bi zajem povečal na 3 mesece in vzel podatke o padavinah za recimo Kanin ali Vogel, pa bi bila površina 100x100 m večinoma dovolj, ampak to je še vedno kar velika površina. Je pa treba dodati, da to ni prav veliko vode. En Krvavec je porabi na leto 100.000 m3.
Aja, Ledenko, pa še nekaj te bo najbrž zanimalo. Bral sem eno par let staro diplomsko nalogo o zasneževanju Krvavca. Študent si najbrž tega ni sam izmislil, ampak so mu tako rekli na Krvavcu, da je hladilni stolp nujen. Kokra ima 8 stopinj, zardi trenja med črpanjem se segreje na 10, piše, da bi brez stolpa lahko zasneževali šele pri -10, tako pa lahko pri -2. Verjetno je mišljeno zasneževanje neposredno iz Gospince, ker malo drugje piše, da se voda v jezeru sama ohladi. Čudne številke, katere si ti že z izračuni ovrgel. Mi je čudno tudi, da je mentor dopustil tako površno navajanje temperatur. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Pon Nov 06, 2023 2:35 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1892
|
Okrog temperature vode so pač mimo usekali. Večina v našem fohu res misli, da je temperatura vode tista, ki najbolj vpliva na zmogljivost topov, v resnici je pa z naskokom glavna latentna toplota med prehodom iz tekočega v trdo agregatno stanje vode. Temperatura vode ima zelo majhen vpliv, če je snežni top prav projektiran! Običajno je 4% slabša zmogljivost ob vsaki stopinji temperature vode višji od 4 oC. Npr. pri vodi z 8 oC imaš le 16% slabše zmogljivosti. Mi sploh ne merimo temperature vode na topovih, ker je to nepotreben podatek. Le za glavno črpalko je en senzor, da slučajno ne zakuha, če gre kaj narobe z regulacijo.
Pri površinah za zajem moraš računat še na poniknjeno vodo in vodo, ki je ne moreš ujet.
Za preverbo smiselnosti zajema meteornih vod:
20.000 m3 vode je dovolj za eno zasnežitev 65.000 m2 proge, ali 6,5 ha oziroma kake 1,5 km proge.
Za 100.000 m2, ali kake 2,3 do 2,5 km proge rabiš 30.000 m3 vode za eno zasnežitev. Krvavec porabi veliko več kot 100.000 m3 vode letno.
Izjemno velik problem pri takem zbiranju vode nastane, ko želiš dosnežit po odjugi. Če nimaš konkretnega dotoka rabiš 2,5 krat več vode za vsak m2, to pa pomeni 50.000 m3 vode za 1,5 km proge, ali 75.000 m3 vode za 2,5 km proge, kar je trapasto delat, preveč stane. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| marko |
| Objavljeno: Tor Nov 07, 2023 11:20 am Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2837
Kraj: Ljubljana
|
Zadnjega odstavka sicer ne razumem, ampak ja, problem pri površinskem zajemu vode je v tem, da pozimi dotoka praktično ni. Ampak po moje bi tak sistem itak prišel v poštev samo za zmanjšanje stroškov elektrike v visokogorskih centrih za začetek sezone. Recimo en Vogel ali pa Kanin (Žlebe, da te ne bom dražil z našim Kaninom), kjer je snega pozimi ogromno, ne pa vedno že v začetku decembra. Glede ponikanja pa samo toliko, da pri urejenih zajemih, kakršni so recimo na Kredarici ali so bili na Golem otoku, ponikanja ni. Taki urejeni zajemi so edina možnost na takšnih terenih, kot je Kanin, kjer vsa voda ponikne. Na kakšnem ilovnatem hribu, kjer pa večina vode ostane na površju, pa ponikanje sploh ni problem, ker se lahko zajema iz zelo velike površine.
Glede temperature vode mi je zanimivo, če toliko ljudi iz foha ponavlja to mantro o hlajenju. Že iz osnovnošolske fizike je jasno, da se za spremembo vode v trdno stanje porabi toliko energije kot za ohladitev za 80 stopinj, tako da tistih par stopinj razlike temperature vode res ne more biti odločilnih. Je mogoče pri visokotlačnih topovih drugače, pa pridejo mejni pogoji ravno v neko običajno temperaturno območje? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Čet Nov 09, 2023 9:39 am Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1892
|
1.) Zadnji odstavek:
Če zbiraš površinske vode, potem nimaš možnosti na hitro dopolnit izpraznjen bazen, zato mora biti že v startu vsaj tako zmogljiv, da željene proge zasnežiš 2,5 krat. Če tega ne zmoreš je bolje pustit vse skupaj.
2.) Ni glih za forum, ampak okrog znanja o fluidih si mislim tako:
Zasneževanje je niša in snežni topovi so nišni proizvodi, zato se v konstrukcijo ne spustijo res hude glave, ne investira se toliko kot v glavne industrijske panoge. Poleg tega se vse dogaja v naravi, ki je precej nepredvidljivo okolje. Glavni problem pri tem je, da uporabniki nimajo pojma o teoriji tekočin. Izkustveno se večinoma spoznajo na uporabo opreme, ampak blage veze nimajo kak je fizikalni proces, tako kot kupci avtov v glavnem nimajo pojma npr. da v avtu v batih ni eksplozij, temveč kontrolčirano izgorevanje zmesi. Z tem ni nič narobe. Narobe je, če grdo in direkt napišem, da so glavni v tem fohu Italijani, ki so izjemni trgovci, a ne najboljši strojniki in potem imaš prevlado vsakovrstnih teorij, ki so v glavnem pravljice.
Primer:
Ker si lider na trgu si obenem tudi opinion maker. Nekomu zagotoviš, da je tvoja oprema iz ponudbe povsem dovolj za zasnežitev neke površine, nato se pa izkaže drugače. Kupec sicer protestira, ampak ker si glavni ti bo verjel, da imaš na tvojem hribu neko posebnost, npr. pretoplo vodo. Ker si ti glavni in vse veš bo ubogal in bo investiral v velike hladilnike in boš zopet zaslužil. Ker se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, narava je pa precej muhasta, se počasi vse umiri in večina kupcev se umiri, ter pade na psihološko foro hladilnega stolpa in realno lahko pričakuješ, da boš na isti hrib v naslednjih dveh letih prodal še precej topov, navadno v imenu globalnega segrevanja. Ker si zvit boš kupcu že na začetku prodal tvoj sistem nadzora, ki je teoretično odprtega tipa, ampak v praksi pa napraviš tako zapletene in drage pogoje za prikljkučitev konkurenčnih znamk topov na tvoj sistem, da kupec ne more kupit drugih topov kot tvoje.
Takih primerov in podobnih primerov je kolikor želiš in posledica so lepo dizajnirani topovi, ki imajo v mejnih pogojih enake ali slabše zmogljivosti kot so jih imeli pred dvema desetletjema topovi znamk, ki so propadle, ker na trgu niso bile dovolj agresivne. Velik problem je tudi izparevanje vode. Zaradi povsem trapaste aerodinamike in sistemov atomizacije pri nekaterih firmah nepovratno izpari v zrak tudi do polovica vode. Tako lahko npr. vidiš nek top, ki ima v mejnih pogojih pretok 120 l/min, ampak v eni noči komajda pobeli podlago, njegov sosed neke druge znamke ima pa ob pretoku 70 l/min konkreten kup.
3.) Pri visokotlačnih topovih ni nič drugače. Ekspandiran zrak se zelo podhladi, ampak ima premajhno maso, da bi to lahko vplivalo v smeri, ki jo omenjaš.
4.) Glede prehoda vode v trdo agregatno stanje je zadeva hudo zapletena in jo je skoraj nemogoče matematično definirat. (Poglej Molierjev diagram med 0 oC in -1 oC.) V naravi se vse skupaj dogaja zelo počasi in latentna toplota linearno vpliva na temperaturo vode v oblaku. Pri zasneževanju se vse skupaj zgodi v nekaj trenutkih in v nekaj fazah. Ravno te faze so problem.
Vodo podhladiš in preskoči v trdo stanje, a zaradi oddane latentne toplote zopet preide v tekočino, vse to se ponovi nekajkrat in ti skoki so noro zahtevni za izračun, zato se butastim razlagam težko matematično upreš, lahko le dokažeš na terenu.
Možno je npr. matematično dokazat, das z topovi teoretično ne moreš delat snega nad vlažno temperaturo -1,2 oC WB, v praksi pa nikakor nad -1,7 oC WB (Ravno zaradi teh preskokov agregatnega stanja.), pa vseeno naletiš na zelo veliko smučišče, kjer ti tehnični dir. pove v obraz, da njihovi topovi startajo pri -1,5 oC WB in spokaj če tega tvoj ne zmore. Brez veze je takemu razlagat, da naj naroči neodvisno kalibracijo vremenskih senzorjev, ali pa naj v nadzornem programu poišče zanko z katero ga nekdo zavaja.
p.s.
Ne bi več okrog tega, da ne izpadem pristaš teorije zarot. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| Smucar9 |
| Objavljeno: Pon Jan 15, 2024 6:57 pm Naslov sporočila: |
|
|
Fura slalom med smrekami
Pridružen/-a: Sre Nov 2018 14:17
Prispevkov: 531
|
Sem mislu, da jim je pred tedni ornk snega nanesl.... ne tole ni gužva za vlečnico 
_________________
2023/24: Turracher,Nassfeld,Kope,MB/Areh,Katschberg,Kals-Matrei,Tuxertal-Zillertal,Sillian
2022/23: Krvavc,Gerlitzen,BKK,Kope
2021/22: Moelltal,Krvavc,Kope,MB/Areh,Višarje,Zoncolan,BKK,Turracher,Gerlitzen,(Speier/Groß/Ain)eck,Piancavallo,SanPellegrino
2018/19: Gerlitzen,Nassfeld,Rogla,Turracher,BKK,SanPellegrino,Obereggen,Canazei,Arabba,Civetta
2017/18: Flachau,Eben,Filzmoos,Schladming,Katschberg,Krvavc,Rogla
2016/17: Gerlitzen,Kronplatz,Alta Badia,Arabba,Marmolada,Krvavc,Rogla,Kr.Gora |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
