| |
| zasneževanje |
« Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » |
| Avtor |
Sporočilo
|
| ledenko |
 Objavljeno: Čet Sep 26, 2024 8:26 pm Naslov sporočila: |
 |
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1945
|
Na TV so jasno povedali, da se majhnim odjemalcem vsaj dve leti ne bo nič spremenilo (volitve), podjetjem pa bo cena elektrike narasla za 4 do 6 krat, največjim lahko tudi do 10 krat. To je povedala ena ženska iz GZS. Če se to res zgodi bo šlo veliko podjetij v maloro in ne vem katero smučišče si lahko privošči dvignit ceno karte za toliko kolikor bi pomenila po novem cena energije. In sezonske karte so že v prodaji.
Če bo za 1 km proge samo za eno zasnežitev namesto sedanjih približno 12.000 eur po novem treba plačat 50.000 do 70.000 eur to pomeni vsaj 2,5 krat višjo ceno čez celo zimo in en krvavec z 30 km prog od katerih bi jih zasnežil npr. 20 km, bi za potrebno energijo plačal med 2,4 in 3,5 mio evrov, kar je bolano.
Saj na koncu dvig ne bo tak kot zdaj sanjajo, ampak tudi če je "samo" 100% je nevzdržno.
Možno pa, da sem kaj narobe slišal, ker taki cepci pa tudi politiki niso. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
| lenko |
| Objavljeno: Čet Sep 26, 2024 10:15 pm Naslov sporočila: |
|
|
Pohorc
Pridružen/-a: Ned Okt 2005 13:34
Prispevkov: 3277
|
Če je kdo še želenj poglabljanja v novo področje obračunavanja omrežnine, priporočam naslednje branje:
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=AKT_1266
Glede na to, da je večina smučišč priključena s svojimi transformatorji na srednjenapetosne vode, sklepam da padejo pod skupino 3. Če ne, se jih tretira kot skupino 2, kjer imajo iz transformatorjev potegnjene in razvejane svoje kable po smučišču.
Na naslednji povezavi pa lahko vidimo, kako se bo spremenila metologija obračuna omrežnine za vse skupine:
https://www.uro.si/prenova-omre%C5%BEnine/tarifne-postavke
Torej razberemo lahko, da se bo omrežninski strošek za vsako porabljeno kWh dvignil za skupino 1 (nizkonapetostni) iz 7 centov v visoki tarifi za odjemalce nad 2500 ur letno in 12 centov v visoki tarifi za odjemalce pod 2500 ur letno (kar sklepam da smučišča so), na povprečno 13,5 centov med časovnimi bloki. Obračunska moč pa se pretvori v tarifno postavko, in tarifna postavka bo se dvignila iz 720€ za priključke z močjo 200kW na nekje 1310€, kar je res skorajda 100% zvišanje omrežnine. Se bo pa dalo biti tukaj z omrežninsko močjo biti nekoliko fleksibilen, glede na lastne špice porabe. Ampak smučišča se mi zdi, da imajo viške podnevi, v najdražjih blokih, ko lahko istočasno obratujejo naprave + topovi. Mogoče pa je to začetek prenehanja vzporednega obratovanje obojega.
Drugo pa je kako se oni dogovorijo za ceno električne energije. Tisto pa je recimo da nekje 20 centov na kWh in je predmet individualnega dogovora med dobaviteljem in porabnikom, ki jo omenja Blajo. Preko palca torej 20 centov na kWh za dobavitelja + 13 centov na kWh za omrežnino + fiksen strošek jurčka za omrežnino.
Skupaj se torej ne bo položnica povečala za 100%, saj je fiksen del omrežnine manjši kot pa porabljena energija. Omrežnina na kWh pa se bo povečala za slabih 10-20%.
Vse bo odvisno od posameznega primera in količine porabe. Recimo, da se bo smučiščem, ki so velik porabnik energije, preko mojih uporabljenih formul, zvišal strošek električne energije za 20-30%. Nisem pa šel v podrobnosti, kaj pomeni to, da bi še računali kakšne penale za preseganje dogovorjene obračunske moči itd... Zadeva je kompleksna in zdi se, da je noben ne razume čisto točno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| zima1 |
| Objavljeno: Ned Apr 27, 2025 12:27 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sezuva pancarje na sedežnici
Pridružen/-a: Sob Nov 2012 18:35
Prispevkov: 306
|
Spodaj sta sliki majhnega potočka in me zanima, na koliko približno se taka voda ohladi v zimskem času pri temperaturah pod -3 °C, če vemo, da tako po površini teče vsaj 180 m in opravi 70 višinskih metrov?
Na izviru ima pozimi okoli 6 do 7 °C, nimam pa podatka, koliko bi imela v spodnjem delu, kot že rečeno po cca 180m.
Za koliko stopinj smatrate po poznavanjih ali občutku, da bi se lahko ohladila na tej poti?
Iščemo namreč dodaten vir vode za zasneževanje.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Ned Apr 27, 2025 2:36 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1945
|
Ignoriraj temperaturo in zajemi čim bližje izvira, da dobiš višinsko razliko. Poraba črpalk je pomembnejša od temperature vode, ker imaš probleme z električno močjo.
A z ono akumulacijo na vrhu nič ne bo? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| marko |
| Objavljeno: Čet Maj 01, 2025 11:31 am Naslov sporočila: |
|
|
Smuča za mali srpan
Pridružen/-a: Tor Sep 2005 15:00
Prispevkov: 2897
Kraj: Ljubljana
|
| Iz teh podatkov se ne da izračunati, vsekakor se ne bo kaj dosti ohladilo, saj bo voda na površini verjetno manj kot minuto pri takem padcu, razlika v temperaturi pa tudi ni velika. Je pa jasno, da nižje kot jo boš zajemal, bolj se bo segrela pri prečrpavanju nazaj gor. vsekakor je pa dobro poslušati Ledenka. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| ledenko |
| Objavljeno: Čet Maj 01, 2025 1:18 pm Naslov sporočila: |
|
|
Mojster zasneževanja
Pridružen/-a: Pet Okt 2005 22:49
Prispevkov: 1945
|
Enih par:
1.) Voda se pri prečrpavanju ne segreje zaradi vložene, ali izgubljene energije! Se, ampak dodane toplote je tako malo, da je ob normalnem delovanju normalnega sistema segrevanje težko izmerit. Voda se v cevovodih segreje zaradi toplote, ki jo oddaja okoliška zemlja okrog cevi. Ko sistem nekaj dni deluje voda čudežno postane hladnejša, ker se ta zemlja ohladi.
Kdor ne verjame se lahko loti izračuna, ki je precej enostaven. Za poenostavitev lahko interpolirate energijo, ki jo porabiš, da 200 l bojler segreješ za 50 oC. Ker je vse skupaj linearno je zelo enostavno izgube v črpalki pretvorit v toploto, to pa v segrevanje pretočene vode.
2.) Hlajenje vode je pri zasneževanju dobesedno odkrivanje tople vode!
Glavnina toplote, ki se med kristalizacijo odda v zrak in ga segreje pade na latentno toploto.
Temperatura vode ima zelo mali vpliv na kristalizacijo in le pri starih modelih topov ala Sufag je pomembno da je hladna, ker nukleatorji pihajo nukleide v vodo tik za vodno šobo in voda fizično nima dovolj časa, da se ohladi na temperaturo kristalizacije pa čeprav ima zrak dovolj nizko toploto, da vodo ustrezno shladi.
Dvajset let nazaj so Švedi delali preizkuse in so ugotovili, da temperatura vode od nule pa do 4 oC ne vpliva na zmogljivost topov v izmerljivem obsegu, nadalje pa za vsako stopinjo toplejša voda pomeni malenkost pod 4% slabšo zmogljivost topov.
Če imaš torej vodo z 6 0C boš izdelal 8% manj snega kot če jo držiš na temperaturi ledišča! Komu se splača vodo hladit naj sam presodi. Hlajenje z hladilnimi stolpi je vsekakor blažev žegen za uporabnika in zaslužek za komercijalista, ki je uspel prodat te zabojnike.
3.) Če že, potem je smiselno hlajenje akumulacijskih bazenov z mešanjem z pomočjo kompresorja, ali vodometov. To je posebej koristno zaradi tanjšanja ledene skorje, ki ob zlomu težje strga izolirno folijo.
Kdor si kupi hladilni stolp ali na kak drug nekonvencionalen način poizkuša hladit vodo, ter na tak način želi izboljšat zmogljivost sistema, ter zmanjšat specifično porabo energije, ta žal pljuva Newtonu, Bernouliju, Boylu, Gay Lucasu, Van der Waalsu in podobnim veleumom v obraz.
Zima;
Ne komplicirat. Poberi vodo takoj, ko jo lahko in jo nafilaj v tisti bazen, ki ga želiš delat na stričevem posestvu. Tam daj zraven en poceni Bauhausov 2,2 Kw kompresor, da ti bo delal balončke in delaj sneg. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
| zima1 |
| Objavljeno: Pet Maj 02, 2025 1:53 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sezuva pancarje na sedežnici
Pridružen/-a: Sob Nov 2012 18:35
Prispevkov: 306
|
Bazen je odpadel, saj nam je projektant razložil, da bi bilo izgradnja na tej lokaciji na vrhu hriba zelo draga, saj je zaradi zahtevnosti strmega terena skoraj na vseh straneh, gradnja zelo zahtevna. Ker so spodaj pod hribom hiše, bi bilo potrebno dodatno zelo ojačat in podpret bazen z ogromnimi škarpami. V ta namen bi morali zgraditi tudi cesto v dolžini 400 m za dostop kamina. Ocenjeni stroški presegajo 100.000,00 EUR, kar pa je za nas cenovno neizvedljivo.
Tudi sicer je sama lokacija na občutljivem terene iz večih vidikov.
Tako so nam zahtevali pridobitev večih soglasij in mnenj:
- mnenje občine glede skladnosti s prostorskim aktom,
- mnenje Zavoda za gozdove Slovenije,
- mnenje upravljavca vodovoda, ker bi potekala gradnja v bližini vodohrama in vodovodnih sistemov,
- ravno na tem območju je bilo v preteklosti arheološko najdbišče zato še mnenje ZVKDS, Območna enota Ljubljana,
- plazljivo območje - potrebna bi bila izdelava geomehanskega poročila in pridobitev mnenja DRSV, Območje srednje Save,
- pridobiti vodno dovoljenje oz. soglasje s strani direkcije za vodo
Posledično smo začeli iskati dodaten vir vode. Ponuja se nam nekaj možnosti na opušenem vodovodnem sistemu, kjer bi morali zgradiditi zajetje potočka in nov vodovodni sistem v dolžini cca.220m do obstoječega starega voda. A tu je zelo majhna višinska razlika (34 m) od zajetja do vrh smučišča, v dolžini 2300m. Posledično bi bil kar majheni pretok. Do zdaj smo imeli v starem vodu cca. 4 m3/h, po tem novem pa bi pridobili dodatnih 6 m3/h. Zajetje ne moremo dvigniti saj se od tu dalje potok razširi v dva majhna potočka in teren je prvih 100m zelo strm in kamnit.
Pretok sem računal po aplikaciji https://chatgpt.com/.
Vprašal sem jo:
Imamo dva zajetja vode. Prvi vodovodni sistem ima zajetje na višini 800 m.n.v in ima dolg vod 720 m ter je njegov pretok maksimalno 4 m3/h . Drugo zajetje je na višini 694 m.n.v in ima dolg vod 220 m do združitve z prvim vodom. Ta cev je napolnjena 100 % . Oba vodovodna sistema se združita na višini 685 m.n.v. v skupni vodovodni sistem, ki je dolg 2300m. Izpust vode ja na vrhu smučišča na višini 660 m.n.v. Vsi vodovodni sistemi imajo 2" alkaten cev. Gre za prost pretok. Notranji premer cevi je 55,4 mm. Za izračun upoštevaj poleg naravnega padca (iz zajetja do vrha smučišča) tudi tlačne izgube (npr. zaradi dolžine, trenja). Cev ima konstanten premer po vsej dolžini. Vodovodni sistem je zadnjih 2300 m povsem napolnjena z vodo. Pretok je vseskozi konstanten. Zanima me torej koliko kubikov vode na uro bi priteklo do izpusta na vrhu smučišča?
Dobil sem odgovor:
Skupni možni pretok:
Qskupaj=Q1+Q2=4+5,8= 9,8m3/h |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
|
