Smucisca.net :: Poglej temo

lenko · Objavljeno: Čet Sep 26, 2024 9:25 pm Naslov sporočila:

Hvala Fisko za dokumentacijo.

Zanimivo, da je že pred razpisom znan opremljevalec. Se še kdo spomni moji sitnih neskončnih zapisov, o neučinkovitosti, negospodarnosti in nesmislu stare investicije, kjer sem tud na polno vdaril po proizvajalcu, da se je s tem zabetoniral na hrib?
No, izkazuje se za točno to.
Tudi najino zgornje pisanje z Mikijem so potrdili in vsaj malo potešili najino "drugačno" razmišljanje.

Ne morem pa si kaj, da ne bi imel pripomb na zastavljeno zadevo.
Prišli smo končno do nekega priznanja, da je nek očitno alpski standard 6 topov na hektar. Na hitro sem naračunal površino stadiona 28000m2, kar znese preko palca 2,8 hektarja, ali pa če sem dober do načrtovalcev je to 2 hektarja, kar znese vsaj 12 potrebnih topov. To celo dosegajo in presegajo s celimi 13 megalomanskimi topovi!
No k dejstvom naproti, pa bi potrebovali vsaj 16,8 topa, ali pa zaokroženo 17, kar jih pa stadion v zadnjih letih ni videl. Rečmo raje da so za zasnežiti 3 hektarji in da potrebuješ 7 topov na hektar, kar pa znese že tistih legendarnih 21 topov, pa verjetno manjše količine porabljenih kWh

.

Habakuk v trenutni postavitvi s široko zasnežitvijo premore 14000m2 (od prelomnice pod kočo Luka in do klopce), kar znese 1,4 hektarja kar znese 8,4 potrebnih topov, ko pa odprem svoje stare zapise, pa pridem do 9 postavljenih topov, kar je dejansko dovolj. Se mi zdi, da jih moti bolj to, da so ti topovi ročni, in da enostavno zadnja leta niso imeli ljudi, ki bi se sprehajali navzdol do koče Luka in laufali topove. Zato tudi ni bilo tako pogostih lučk, ali pa je deloval samo tisti najvišji technoalpin. Dejstvo je, da za smuko v dolino zaradi vedno krajših časovnih obdobij je potrebno postaviti takšne topove, ki so najbolj zmogljivi v mejnih pogojih. In da te kratkoročne pogoje maksimalno izkoristiš, jih daš na teh 3 hektarjih maksimalno možno količino, pa boš še vedno imel dovolj zmogljive črpalke in dovolj vode, le čas zasneževanja se bo skrajšal, s tem pa boš morda celo imel odprto progo.

Drugače računajo noter zmogljivost črpališč za 30 topov 90l/s, pri -5°C WB, kar pa znese 180l/min, kar bi znalo biti resnično res, ampak dejansko takšnih cifer topovi na Pohorju ne vidijo, zaradi siljenja s suhim snegom.

Drugače me presenečajo cene topov, ki so preračunano 33900€ / kos brez DDV, ampak so pa potem tukaj stroški hidrantnih jaškov ki zelo nanesejo na ceno. Nekoliko nizko se mi zdijo ocenjena dela za izravnavo terena, samo 79000€ brez DDV. Če še štejemo, da po sredini Habakuka gre kanalizacija, ki jo bo potrebno prestaviti, me prav čudi takšna nizka cena.

Preseneča pa me tudi sestava projektne skupine...

Pa tudi to kar piše Ledenko, ni mi jasno, zakaj naenkrat na tako zahteven (meteorološko gledano) teren, tudi z močnim vetrom, ne postavljajo najmočnejših modelov?

Vsaka takšna trditev, da proizvajalec obljublja 40% prihranek na energiji je blaznost. Glede na to, da so prejšnji topovi na Slemenu delovali na gravitacijskem pospešku oz. na padcu vode iz Areha in da je bo z Arene potrebno prečrpavati več vode na Trikotno Jaso, to pa navzgor, se mi zdi to totalno zgrešena trditev. Kako lahko promoviraš takšno investicijo, ki bo šla iz režima prostega pada v režim črpanja vode navzgor, kar pomeni za slabih preko palca 100% večjo porabo energije?
Da spraviš 1m3 vode z nič bari na iztopnem mestu 800m visoko brez kakšnih izgub v cevovodu potrebuješ 2,18 kWh. Z višanjem iztopnega tlaka na recimo 20 bar pa se te cifre dvignejo na 2,7kWh. In to so vse izračuni brez izgub! Če upoštevamo, da top sam po sebi porabi 2,5kWh/m3 vode pri nekje 180l/s, potem tudi 40% znižanje te porabe ne pokrije 100% višje porabe zaradi črpanja vode v višino.

Resnično upam, da vse skupaj pade dobesedno v vodo, in se naredi eno konkretno jezero na Vidcu, tam ena 15 ali pa morda 20 barska črpalka za pokrivanje Stolpa, Vidca in Slemena z njihovo zaželjeno barvo topov, en dober cevovod do konca Slemena, ki bo omogočal priklop vsaj 20 topov, ko se bo enkrat proga razširila, zraven pa star cevovod izkoristiš za prosti pad za zasneževanje Habakuka. Star cevovod iz Areha na vrh Vidca pa bi se uporabljal za pretok vode med jezeroma in pa za morebitno prihodnje dosneževanje Partizanke in povezav.
S takšno rešitvijo se obnovi cevovod po Slemenu, hidravlično uravnoteži sisteme med obema koncema in nenazadnje dejansko zniža poraba energije. Na Arehu pa po mojem skromnem mnenju viri vode zadostujejo za prečrpavanje vode iz Glažute na vrh Vidca.

Ves ta marketing o učinkovitosti me spominja na eno zadevo pri avtih. Vsi v narekovajih gredo v učinkovitost, ampak teža in velikost avtov tako raste, da so l/km enaki ali pa celo večji.