Nalaganje fotografij na forum
Pomoč pogostih vprašanj  Pomoč pogostih vprašanj   Išči  Išči   Seznam članov  Seznam članov   Skupine uporabnikov  Skupine uporabnikov
 
Registriraj se  ::  Prijava Prijava za pregled zasebnih sporočil   
 
Kazalo po Smucisca.net forumu » Kanin » In kako je bilo nekoč na Kaninu(ko je bilo še polno snega..)

Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran Prejšnja  1, 2
 In kako je bilo nekoč na Kaninu(ko je bilo še polno snega..) « Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo » 
Avtor Sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Ned Mar 15, 2020 10:56 pm    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: POKOJNA DVOSEDEŽNICA SEDLO Odgovori s citatom

Fura slalom med smrekami
Fura slalom med smrekami

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 509


BILO JE NEKOČ: POKOJNA DVOSEDEŽNICA SEDLO


Ena od redkih žičnic, kjer ti ni bilo težko stati v dolgi vrsti, saj te je zamotilo poslušanje radijskih prenosov smučarskih in skakalnih tekem, ki jih je žičko glasno predvajal preko radijskega sprejemnika


VIR SLIKE
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
nonoaustirol
PrispevekObjavljeno: Pon Mar 16, 2020 3:04 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sposoja si smuči od bloškega smučarja
Sposoja si smuči od bloškega smučarja

Pridružen/-a: Sre Jan 2017 21:59
Prispevkov: 96


Nasla se je še ena karta, dnevna, odrasli, predprodaja, 2013, cena 28 eur.



Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Pon Mar 23, 2020 2:19 am    Naslov sporočila: BILO JE NEKOČ: ZGODBA O ZAČETKU KANINA Odgovori s citatom

Fura slalom med smrekami
Fura slalom med smrekami

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 509


BILO JE NEKOČ: ZGODBA O ZAČETKU KANINA


Mineva slabih 47 let od odprtja kaninskega smučišča 29. novembra 1973. V večletnih pripravah na gradnjo so zasnovali obsežno mrežo prog od Krnice do Kaninskih podov.
Spodaj je zanimiv članek Primorskih novic, ki opisuje kako je prišlo od ideje do rojstva smučišča na Kaninu.


Smučišče kot protiutež potopljeni Soški dolini

Kaninsko smučišče je nastalo kot rezultat spoznanja, da kratka poletna turistična sezona že takrat, tako kot danes, ne omogoča preživetja in razvoja. S smučiščem so se hkrati zoperstavili megalomanski ideji Soških elektrarn o gradnji velike HE Trnovo z akumulacijskim jezerom, ki bi potopilo dolino Soče od Čezsoče navzdol. Kot alternativa grobemu posegu v prostor je v neokrnjeni naravi nastal zimsko poletni Alpski turistični center Bovec s Kaninom.

Smučišče so z velikimi denarnimi težavami nadgrajevali brez sistemske podpore. Od vsega začetka nedograjen in nikoli dokončan smučarski center na Kaninu in v Bovcu ni imel možnosti za uspešno obratovanje.

Italijanske načrte o smučišču je prekrižala vojna

Najstarejši domačini se spominjajo, da zamisel oziroma že kar načrti o smučišču na Kaninu z vstopom v gondolsko žičnico v Plužni segajo že v čas Italije. Gradnjo je preprečila vojna. Že takrat so spoznali, da ima Bovško na obrobju Alp z blago klimo v dolinah in več metrov debelo snežno odejo v gorah potenciale za celoletni turizem in ne le za poletnega, po katerem je Bovško slovelo že pred in tudi po vojni.

Podobno so razmišljali po združitvi treh posoških občin Bovec, Kobarid in Tolmin v enotno tolminsko. Ustanovili so odbor s člani iz lokalnega okolja, okraja in republike z nalogo, da začrta razvoj celoletnega turističnega gospodarstva, s katerim bi nadgradili šibko industrijo v demografsko usihajočih in odmaknjenih krajih.

V njem je sodeloval tudi domačin Anton Ladava, ki se spominja priprav in začetkov obratovanja smučišča, saj je bil od leta 1974 do 1978 predsednik skupščine občine Tolmin. Sodeloval je kot funkcionar, v konkretno izvedbo ni bil vpleten. Žal so vsi inženirji, ki so smučišče gradili, pokojni. Dva sta umrla v nesreči helikopterja med gradnjo. To je bila prva v nizu številnih kaninskih nesreč.

Že pod Italijo in po vojni so poleti na Bovško prihajali planinci, pohodniki, lovci, ribiči. Pozimi pa so se številni domačini in obiskovalci peš vzpenjali do planinske koče na Kaninu in smučali. Po letu 1960 so organizirali tradicionalne prvomajske tekme v veleslalomu. Iz vsega tega in želje po podaljšanju sezone je postopoma zrasla zamisel o smučišču,” se spominja Ladava.

Anton Ladava


Več postelj za več turistov

Vzporedno so razmišljal, kaj vse je treba izboljšati v poletni ponudbi. Zelo konkretne napotke so zapisali v programu razvoja turizma in gostinstva gornjega Posočja iz leta 1959, ko je bila bovška občina še samostojna. Pripravil ga je občinski ljudski odbor. Ladava je bil takrat načelnik za gospodarstvo. Kot pravi, je imela občina velik interes za krepitev gospodarstva, saj je morala plačevati vse javne službe, tudi zdravstvo in šolstvo. Zavedali so se, da je gostinska ponudb zastarela, da imajo premalo nočitvenih zmogljivosti. Začrtali so glavne naloge, analizirali so dostopnost do Bovškega in ugotavljali, kako bi izkoristili slovensko, italijansko in avstrijsko zaledje. O kaninskem smučišču še ni bilo besede, ker so izpostavljali smučišči na Livku in Logu pod Mangrtom. Ugotovili so, da je nujno treba povezati razdrobljena gostinska podjetja in število turističnih ležišč povečati vsaj za tisoč, od takratnih 750 na 1750 postelj. Na tej osnovi je nastalo enotno Gostinsko podjetje. Odločili so se za gradnjo hotela Alp, ki so ga z občinskim denarjem končali leta 1963.

Podporniki so zmagali

Idejo o kaninskem smučišču je začel konkretno razvijati pokojni dr. Viktor Klanjšček, ki je neutrudno angažiral primorsko in slovensko gospodarstvo. Oblikovali so konzorcij podjetij, ki so prispevala začetni kapital za načrte in projekte za gradnjo kaninske žičnice oziroma Alpskega turističnega centra Bovec,” pripoveduje Ladava. Spominja se, da je imel projekt veliko nasprotnikov, zlasti med tistimi, ki so se potegovali za denar za takrat že zgrajena smučišča Vogel, Kranjska Gora, Pohorje ...

Pogledi snovalcev kaninskega smučišča z Viktorjem Klanjščkom na čelu so bili za tiste čase vizionarsko vpeti v evropski prostor. Na Kaninskih podih so si zamislili mrežo smučišč, med katerimi nekatera po vzoru tujine ne bi bila steptana. “Zaradi velikih prostranstev, valovitega terena in redkih žičnic bi imeli smučarji občutek, da so v nedotaknjenem visokogorju s pogledom na zgolj 60 kilometrov zračne črte oddaljeno morje. Prepričani smo, da bi bil tak režim posebnost tudi v evropskem prostoru,” so zapisali v programu razvoja smučišča. Že takrat so gledali prek meje. Kot posebno atrakcijo so izpostavili smučanje čez Prevalo v Krnico tik nad zimskim centrom Nevea v Italiji. “Podobne povezave veljajo v svetu za velike turistične atrakcije, kot na primer Zermatt- Cervinia med Švico in Italijo”, so zapisali. So se pa ušteli v oceni, da plazovi niso problem in v pričakovanjih, da bo smučišče vsako zimo prekrito z več metrov debelo snežno odejo.

Načrt smučišča Kanin - faza 1

Foto Bully Kass

Načrt smučišča Kanin - faza 2

Foto Bully Kass

V vodstvenih krogih na republiški ravni smo imeli tudi veliko podpornikov med tistimi, ki so nasprotovali megalomanski HE Trnovo s potopom doline in predorom pod Polovnikom od Boke do Otonov, ki so ga delno izkopali že Italijani. Denarja pa kljub temu niso dali. Usmerili so ga v hotel Bernardin in hotelski kompleks v Črni gori,” začetne denarne zaplete predstavlja Ladava.

Vendar so funkcionarji kmalu uvideli, da je v Bovcu treba nekaj narediti,” se spominja. Prepričali so Jugoslovansko investicijsko banko in za tem še Ljubljansko banko, da sta Gostinskemu podjetju Bovec dali posojilo za dostavno žičnico, sedežnici Veliki graben in Sedlo, za ureditev smučarskih prog in za nov hotel Kanin. Gostinsko podjetje se je preoblikovalo v Alpski turistični center Bovec. Ker je bilo denarja premalo, so zgradili zgolj dostavno žičnico in odprli smučišče, pri tem se je začasno vse zaustavilo. V dolini so zgradil hotel Kanin.

Spominja se, da so smučarji s pokojnim Marjanom Klavoro na čelu navijali za vstopno postajo na lokaciji zdajšnje B postaje, medtem ko je Klanjšček vztrajal pri A postaji, ker je zagovarjal idejo, da bi na tamkajšnjem platoju zgradili tudi kompleks hotelov.

Do danes so ostali neuresničeni načrti o najbolj vzhodni progi v dolini Krnice, ki se izteka na B postajo. Zgolj na papirju so ostale tudi vse žičnice in proge zahodno od Velikega grabna prek obsežnih Kaninskih podov, kjer so tereni primerni tudi za manj vešče smučarje. Tam jih tudi ne bo, saj so visokogorski kras zaščitili.

Na začetku načrtovane proge v dolini Krnice niso uredili


Vodstvo iz Tolmina

Smučišče oziroma upravljalec Alpski turistični center se je prva leta ubadal s poslovnimi težavami. Za nameček je v noči z 31. marca na 1. april 1975 plaz porušil postajo C, ki so jo prek poletja obnovili. Ker niso mogli odplačevati posojil, je investicijska banka podjetju blokirala račun in uvedli so prvi stečaj v nekdanji Jugoslaviji .”Sodišče niti ni vedelo, kako naj ga izpelje. Z vsemi silami smo prepričevali investicijsko banko, naj umakne blokado,” se spominja Ladava.

Majski in septembrski potres sta bila katastrofalna za Posočje, Alpskemu turističnemu centru pa sta prinesla odrešitev. Jugoslovanska investicijska banka je kot pomoč Posočju odpisala polovico posojila, Ljubljanska banka celotno, vendar pod pogojem, da pridejo na vodilno mesto drugi ljudje.

Nova ekipa s pokojnim direktorjem Mihom Bizjakom, ki je s seboj pripeljal še Andreja Krapeža in Marto Taljat, je prišla na pomoč iz Tolmina. Poslovanje se je izboljšalo, začeli so graditi žičnice in kmalu je zrasla tudi Kaninska vas.

V osemdesetih letih se je na smučišču gnetlo smučarjev iz vse Jugoslavije in tujine. Sanjski rekord s 144.000 smučarji so doživeli v letu 1984.

VIR članka in slike
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
winni
PrispevekObjavljeno: Tor Mar 24, 2020 12:00 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Išče plažo na smučišču
Išče plažo na smučišču

Pridružen/-a: Ned Mar 2013 19:37
Prispevkov: 123


Citiram:
predorom pod Polovnikom od Boke do Otonov, ki so ga delno izkopali že Italijani.


To pa prvič slišim, imaš morda kakšno informacijo o tem tunelu?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Wca z Bca
PrispevekObjavljeno: Čet Mar 26, 2020 1:09 pm    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Fura slalom med smrekami
Fura slalom med smrekami

Pridružen/-a: Pon Feb 2016 22:10
Prispevkov: 509


Pri Slateniku v Čezsoči so Italijani začeli vrtanja in izkopavanja. Projekt predora skozi Polovnik, ki bi napajal hidroelektrarno v Trnovem, je bil nato ustavljen zaradi druge svetovne vojne oz. kapitulacije Italije.

Več si lahko prebereš v tem LINKU
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo  Odgovori na to temo Pojdi na stran Prejšnja  1, 2 Stran 2 od 2

Kazalo po Smucisca.net forumu » Kanin » In kako je bilo nekoč na Kaninu(ko je bilo še polno snega..)
Pojdi na:  



Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 


© 2006-2014 - smucisca.net
Powered by phpBB